Sodelavci Javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) so se lotili košnje grbinastih travnikov v Zgornji Radovni. Pri tem jim pomagajo dijaki, ki so v TNP na praksi ali počitniškem delu, študenti, ki so na taboru v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) na Bledu, in prostovoljci. Pokošeno travo grabijo na kupe, ki jih bodo kasneje zbalirali.
Kot je pojasnila Tanja Menegalija z oddelka za varstvo narave v TNP, so v torek kosili na 2,5 hektarja velikem grbinastem travniku, ki ga je zavod v sklopu projekta Life for Seeds najel za dobo 20 let z nalogo, da ga ohranja v ugodnem stanju.
Grbinasti travniki so pri nas namreč kar redki. Nekoč jih je bilo zelo veliko, ker pa so neugodni za obdelavo, torej za košnjo, je veliko kmetov travnike med letoma 1976 in 1989 izravnalo. Ocenjujejo, da je takih okoli 80 odstotkov. Za košnjo je potrebne veliko delovne sile. Včasih so to počeli ročno s kosami, eden od delavcev je pri tem le sedel in brusil kose. Danes pa to počnejo z motornimi kosami.
Svetovna posebnost
»Grbinasti travnik je treba pokositi vsaj enkrat na leto, sicer se zaraste, na njem se nabira organska masa, ki postaja čedalje debelejša, in semena ne morejo več kaliti oziroma rastline ne prodrejo več na plan,« o pomenu košnje pravi Menegalijeva. Tovrstni travniki so namreč zelo posebni, pravzaprav svetovna posebnost. Poleg grbinastega reliefa so biotsko pestri. »Ko smo na tem travniku opravljali botanične popise, smo popisali kar okoli 120 rastlinskih vrst, kar je zelo veliko,« opozarja Menegalijeva.
Na grbinastem travniku imajo rastline tudi različne bioklimatske razmere. Na vrhu grbine je bolj sušno, tam rastejo druge vrste kot v vdolbinici, kjer je bolj mokro. Mikrorelief tako pogojuje biotsko pestrost. »Značilnost tega travnika je, da je precej suh, in na njem se je razvil suhi travnik z orhidejami,« opisuje Menegalijeva. Tukaj rastejo različne vrste orhidej oziroma kukavičevk. Ker leži blizu alpskega sveta, pa najdemo tudi nekatere alpske rastline, denimo Clusijev svišč, bolj znan pod imenom encijan. V spomladanskem času je zato travnik obarvan modro. V vdolbinah denimo raste pogačica.
Semenska banka
Izredno pestrost rastlinskih vrst na grbinastem travniku poudarja tudi Blaž Blažič, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki je vodilni partner v projektu Life for Seeds, v katerem se ukvarjajo z ohranjanjem travišč. »Naslavljamo ohranjanje v evropskem merilu prednostno varovanih travišč, torej suhih travnikov, ki so pomembna rastišča kukavičevk, močvirnih travišč, kjer raste navadni volk, in travišč, ki so se razvila na presihajočih jezerih,« razlaga.
Z obnovo in ohranjanjem travnikov se ukvarjajo tako in situ kot ex situ, torej z ohranjanjem semen. Vzpostavljajo namreč semensko banko za rastlinske vrste teh travnikov. V načrtu so imeli, da bi trajno shranili 12.000 nabirkov vsaj 300 različnih vrst. V treh letih so shranili šest tisoč nabirkov prek 400 vrst, kar pomeni, da jim gre zelo dobro. Projekt bo trajal do konca leta 2026.
