Med krajani Koroške Bele je še živ spomin na lanski avgust, ko so se morali zaradi grožnje sproženja plazu nad vasjo začasno izseliti iz svojih domov in nekaj noči preživeti pri sorodnikih, prijateljih ali v začasnem nastanitvenem centru. »Gre tudi za apel državi, da to uredi čim prej. Spominjamo se lanskega leta, ko smo morali prvič v zgodovini občine zaradi plazov izseliti vas,« je na ponedeljkovem posvetu s krajani pristojnim dejal jeseniški župan Peter Bohinec.
Čeprav je bilo sprva načrtovano, da bodo glavnino ukrepa izvedli že letos, so bili za zdaj uvedeni le nekateri ukrepi za izboljšanje alarmiranja. »Nekatere ukrepe smo izpeljali sami, nekatere bo morala država,« je dejal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Igor Arh. Po lanskih poplavah so tako kraj opremili z označbami evakuacijskih poti in mest, za šolo in vrtec so uredili interni alarm. Monitoring so dopolnili z merilnikom ravni vode v potoku Bela.
Predstavnik ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), inženirji in projektanti pa so zbranim predstavili ukrepe, ki jih pripravlja država. Kot je povedal Tomaž Prodan z MNVP, je iz sklada za okrevanje in odpornost za sanacijo plazov na voljo nekaj več kot štiri milijone evrov, ki jih je treba porabiti najkasneje do konca prve polovice leta 2026, poteka tudi priprava potrebne dokumentacije za projekt.
Nadgradnja sistema monitoringa
Objavljeno je že javno naročilo za nadgradnjo sistema monitoringa, ki ga bodo ojačali s postavitvijo dodatnih senzorjev in novo programsko opremo za spremljanje rezultatov. Kot je povedal projektant Žiga Jeriha iz podjetja Eho projekt, bo prvo fazo najnujnejših ukrepov predstavljala tudi postavitev zaplavnih objektov neposredno nad naseljem. Med njimi bo večja pregrada in osem mrežnih pregrad, pet na plazu Čikla in tri na plazu Urbas.
V okviru idejne zasnove celovitih ukrepov je nato predvidena še vrsta drugih lovilnih, odvodnjevalnih in stabilizacijskih ukrepov, ki naj bi stali več kot 40 milijonov evrov. »Glede na vzpostavljeni monitoring se bo v nadaljevanju aktiviralo najpotrebnejše ukrepe na posamezni lokaciji. Gre za zelo obsežen večletni projekt,« je pojasnil Žiga Jeriha.
Bohinec ob tem od države pričakuje, da bo predstavila režim v kraju ob gradbenih delih in zagotovila sanacijo cest po koncu projekta. Da je prostor v kraju omejen, ceste ozke, varnost in zaščita kraja pa zato na prvem mestu, je poudaril tudi predsednik krajevne skupnosti Koroška Bela Matej Brus. Janez Mertelj z Zavoda za gozdove Slovenije je dodal, da je prioriteta, da čim več površine ostane pogozdene, da gozdovi v zaledju ostanejo zdravi in da tudi prometnice za delo v gozdovih ostanejo prevozne.
