»Hiša na hribu je prostor srečevanj, je prostor pogovorov in poglabljanj vase skozi umetnost. Je prostor izmenjave spoznanj, kjer je mogoča rast posameznika. Je prostor za druženje in za objem prijatelja,« umetniški projekt, ki temelji na povezavi sodobne umetniške produkcije s prostori tradicije, ruralnega ter kulturne in naravne dediščine, opiše umetnica Zvonka T. Simčič, skupaj z Mojco Senegačnik koordinatorica projekta.
Glavno razstavo, ki bo od srede do nedelje na ogled do 18. septembra, so tudi letos postavili v Žlebeh ob mežnariji pri cerkvi svete Marjete, dve manjši razstavi pa ljubitelje umetnosti in narave vabita še na domačiji Pr' Lenart na Belem in Topolu. »Dela na razstavi Hiša na hribu 2022 odražajo globoko navezanost in povezanost sodelujočih umetnikov z vsem zemeljskim, o čemer v veliki meri pričajo različni načini uporabe naravnih materialov v umetniških delih, kar jih hkrati tudi združuje. Njihova angažiranost in večplastnost v umetniških praksah kaže na človekovo odvisnost od narave in na okoljske tegobe sodobnega sveta, hkrati pa obiskovalce razstave nagovarjajo k lepemu,« pojasni sogovornica, ki je ponosna, da v sodelovanju z lokalno skupnostjo sodobno družbeno umetnost približujejo ljudem v okolju, v katerem sodelavci zavoda živijo in delajo.
»Z umetnostjo želimo spodbuditi socialno vključenost različnih ciljnih skupin, pogosto tudi ranljivih. V projekte jih vključujemo ne le kot opazovalce, ampak tudi kot soustvarjalce,« pove Simčičeva, tudi ustanoviteljica Zavoda CCC, ki se posveča produkciji sodobne umetnosti v povezovanju tako z urbanim kot podeželskim okoljem.
Po poteh potujočih potovk
Tako na Sveti Marjeti kot na Belem so na ogled postavljena umetniška dela Milojke Drobne. Gre za unikatne umetnine iz ročno oblikovane gline, za katere avtorica pravi, da so si videti podobne, a so zelo raznolike in ustvarjene po meri. Vanje je vloženega veliko truda, vizije in ljubezni, izdelane pa so z namenom, da bi človeka spremljale v njegovem življenju. Obiskovalce razstave s svojimi portreti v lesenem reliefu navdušuje slikar Jurij Kalan, umetnik Miro Rismondo pa se predstavlja z lesenimi skulpturami. V okviru razstave je v sadovnjaku na domačiji Pr' Lenart na Belem na ogled umetniško delo Veliko gnezdo, pod katerega se podpisujejo umetnice Mateja Kavčič, Alja Piry in Mihaele Ciuha. Gre za skupinsko delo, s katerim želijo avtorice poudariti druženje ob starih običajih in povezovanje s skupnostjo vasi, saj so se jim pri pletenju gnezda pridružili tudi obiskovalci domačije.
Na Topolu, pri cerkvi svete Katarine, na Belem in na Sveti Marjeti obiskovalce tudi letos tradicionalno pričakujejo potovke. »Gre za projekt potujoče umetnosti v kozarcih, namenjene neposrednemu stiku ljudi z umetniškimi deli. Potovke so naša sodobna interpretacija sporočila nekdanjih 'potovk', žensk, ki so zaradi trgovanja s pridelki popotovale iz odročnih vasi v mesta in nazaj ter ljudem prenašale novice in zgodbe. Hiša na hribu s pomočjo sodelujočih umetnikov ustvarja potovke, ki jih lahko sodobni popotnik po poteh v Polhograjskem hribovju ponese iz enega kraja v drugega in se tako umetniško sporočilo spontano širi novim ljudem in novim zgodbam naproti,« zgodbo potovk predstavi Zvonka T. Simčič. x
