Eden najtrših orehov v dolenjski prestolnici in večna predvolilna tema je prav gotovo romska problematika. Nedavni dogodek, ko je v strelskem obračunu sredi glavne ceste pri Brezju umrl 22-letnik, je bil krut opomnik, da problematika terja in si zasluži konkreten, učinkovit medresorski pristop na državni ravni, je prepričan aktualni župan Gregor Macedoni. »Osnovni cilji morajo biti zagotovitev varnosti oziroma zmanjšanje kriminala, povečanje deleža romskih otrok, ki uspešno zaključijo osnovno šolo, in zaposlovanje. Najprej je nujno sprejetje zakonodajnih sprememb, ki jih je že pripravila vladna delovna skupina in smo jih župani nedavno ponovno izpostavili v pobudi poslancem,« je dejal Macedoni. Kot pravi, so v sedanjih razmerah zaradi neučinkovitih socialnih, izobraževalnih, zaposlovalnih in kaznovalnih politik celotne generacije romskih otrok prikrajšane za osnovne pogoje vključevanja, ki jih je razvita družba dolžna zagotavljati vsem.
Tudi po prepričanju Srečka Vovka bo rezultate prineslo zgolj strateško, dolgoročno in kontinuirano reševanje izziva. Zato je vključevanje Romov v skupnost treba reševati skupaj z vsemi, ki se srečujejo z navedeno problematiko, torej centra za socialno delo, ministrstev, policije, tožilstva, sodstva. »Če bo vsak na svojem področju storil vse, kar je v njegovi moči, in se bodo vse strani dosledno držale dogovorov ter zakonskega okvira, se lahko kmalu nadejamo boljših časov,« meni Vovko. »Najpomembnejše pa se mi zdi vključevanje Romov v sistem izobraževanja, zaposlovanja, predvsem v okviru javnih del, in družbenega življenja,« pravi.
Ključna je gradnja obvoznic
Tudi vprašanje prometa je že dolga leta rakava rana Novega mesta. Veliko je govora o trajnostni mobilnosti, poleg mestnega potniškega prometa so na voljo sistem izposoje koles GoNM, brezplačni električni minibus Leon v mestnem središču, brezplačni prevozi na klic za starejše, gradijo nove kolesarske in pešpoti, nastajata dve novi brvi čez Krko. »Trajnostna mobilnost je ena osnovnih usmeritev pri vseh razvojnih projektih občine v času mojega županovanja,« pravi Macedoni. Pa vendar se zdi, da se mesto vse bolj utaplja v pločevini. »Za konkretno izboljšanje prometnih tokov je ključna čimprejšnja gradnja obeh obvoznic z novima mostovoma,« odgovarja aktualni župan. »V Novem mestu imamo 25.000 delovnih mest, polovica zaposlenih pa se vsak dan na delo pripelje iz drugih občin,« še poudarja.
Na nujnost gradnje obvoznic z mostovoma opozarja tudi Vovko. Med kratkoročnimi ukrepi izpostavlja uvedbo brezplačnega javnega prevoza, gradnjo omrežja kolesarskih poti in vzpostavitev sistema P&R ob bodoči garažni hiši. »Na dolgi rok pa je treba izboljšati železniško povezljivost celotne Slovenije in nemudoma začeti graditi južni krak tretje razvojne osi ter hkrati poskrbeti za ozaveščenost prebivalcev, da pomenijo uporaba javnega prevoza, sistem skupne uporabe avtomobilov in izposoja koles za premagovanje krajših razdalj način življenja za prihodnost,« poudarja.
Je mestno jedro zaživelo?
Ko je občina leta 2019 obnovljeni Glavni trg zaprla za promet, se je pojavila bojazen, da bo mestno središče, podobno kot se je zgodilo v drugih večjih slovenskih mestih, zamrlo. Zadnji dve koronski leti sicer nista pokazali prave slike. Po Macedonijevem mnenju pa so zdaj že vidni občutni premiki na bolje. »Okrepila se je gostinska ponudba, terase lokalov v lepih dnevih ne samevajo. Imamo spodbudno javno in zasebno stanovanjsko dinamiko ter po epidemiji tudi že zelo pester nabor dogodkov,« pravi. Ob tem meni, da je tako ponudbo kot programske vsebine prav gotovo še mogoče nadgraditi, za kar si prizadevajo s subvencioniranjem najemnin in prenove pročelij, sofinanciranjem programov, obeta se tudi prenova Narodnega doma in mestne tržnice.
Po Vovkovem mnenju je sama obnova Glavnega trga »po svoje« dobra, vendar pa ne pomeni nič, če je mesto prazno. »Rešitev vidim v subvencioniranju najemnin za ponudnike storitev in najemnike stanovanj. Poleg tega bi morali vse leto skrbeti za program za vse starostne skupine,« pravi. S posebnim odlokom bi po njegovem morali rešiti propadajoče stavbe in jim povrniti prvotni sijaj. Urediti bi bilo treba tudi večjo frekvenco javnega prevoza, da ljudje ne bi čakali več kot devet minut.
