Prebivalci, lokalna skupnost in javni zavod Triglavski narodni park (TNP) si že vrsto let prizadevajo, da bi se motorni promet v alpsko dolino Vrata zmanjšal. Zavzemali so se tudi za asfaltiranje ceste, saj se je zaradi makadama dvigalo veliko prahu. Hkrati so si želeli uvedbe posebnega prometnega režima, ki bi osebni promet v dolino omejil.

Ker se asfaltiranje ceste letos zaključuje, se bojijo, da bi se zgodilo to, kar se je zgodilo v Radovni, in sicer da bodo na cesti poleg pešcev, kolesarjev in avtomobilov še motorji in avtodomi, kar bi še povedalo kaos in nevarnost prometa.

»Nihče si ne želi, da bi bila cesta asfaltirana, promet pa ne omejen. To bi bil najslabši možni scenarij,« je dejal direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber. »Vemo, da bo takoj, ko bo cesta asfaltirana, to pomenilo še več prometa, kar pa zagotovo ni smisel asfaltiranja, smisel je protiprašna zaščita, ne pa večja pretočnost,« je poudaril.

Predsednik Turističnega društva Dovje - Mojstrana Matjaž Podlipnik upa, da bo prevladal razum in da so odgovorni »v to enačbo že vključili dejstvo, da v kolikor bo cesta asfaltirana, njena uporaba pa ne omejena, bo s tem kaos v Vratih še mnogo večji kot v minulih letih«.

»Če bi cesto uredili in potem pustili odprto, bi to pomenilo katastrofo za dolino Vrata, Triglavski narodni park, ekosistem in prebivalce pod Triglavom, ki smo zadnja leta s stisnjenimi zobmi prenašali to pločevino, ki se vali skozi našo vas naprej pod Triglav. Bojim se da se bo že v začetku poletja zgodil hud prometni kolaps in da bo tudi prebivalcem počil film,« je izpostavil Podlipnik.

Na kranjskogorski občini sicer upajo, da bodo na državni ravni s spremembo predpisov uspeli pravočasno poskrbeti za uvedbo posebnega prometnega režima. Kot je pojasnil podžupan Bogdan Janša, je težava v tem, da zakonodaja na državni cesti ne omogoča postavitve zapornice in omejitve prometa. Zato so se lotili spreminjanja zakonodaje, druga možnost pa bi bila, da država cesto prekategorizira v občinsko.

Kot je izpostavil Janša, jim je na občini prioriteta, da že letos vzpostavijo ustrezen prometni režim. Občina tako pripravlja vse potrebno za ureditev parkirišč zunaj doline in vzpostavitev javnega prevoza. Župan Janez Hrovat upa, da bo asfaltiranje ceste zaključeno konec junija in bo lahko občina julija, pred vrhuncem turistične sezone vzpostavila ustrezen prometni režim.

Tudi če se to ne bo zgodilo, bodo nekateri ukrepi zagotovo uveljavljeni. Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, mora Direkcija RS za infrastrukturo kot upravljalec ceste postaviti prometno signalizacijo za omejitev hitrosti vožnje skozi dolino na 40 kilometrov na uro in za prepoved vožnje z motornimi kolesi. Postavljen mora biti tudi avtomatski števec prometa na koncu naselja Mojstrana, povezan z elektronskim prikazovalnikom, ki bo voznike opozarjal na zasedenost parkirišč v dolini.

Kot so izpostavili na ministrstvu za infrastrukturo, bo avtomatski števec prometa nameščen za potrebe upravljanja prometa, izveden pa bo tudi okoljski monitoring s štetjem prometa in meritvami hrupa. Na podlagi dosedanjih pogovorov je bil dosežen tudi dogovor o prenosu upravljanja parkirišč znotraj doline z direkcije na javni zavod TNP, ki naj bi v nadaljevanju upravljanje mirujočega prometa v dolini Vrata prenesel na Občino Kranjska Gora.

Pogoj za vzpostavitev pričakovane prometne ureditve, kjer naj bi minister za infrastrukturo na predlog ministra za okolje zaradi prometne preobremenjenosti naravnega okolja odredil omejitev uporabe te ceste za vsa motorna vozila ali posamezne vrste motornih vozil, pa je sprejetje novele zakona o cestah.

Ta je bil v državnem zboru že potrjena, vendar je državni svet nanjo zaradi druge tematike, in sicer novosti glede odvoza pokvarjenih vozil, izglasoval veto. Predlog zakona bo tako šel v ponovno potrjevanje v državni zbor. Šele sprememba zakonodaje bo omogočila omejitev prometa na državni cesti z vidika varstva narave v zavarovanih območjih.

Kot poudarjajo na okoljskem ministrstvu, je omejitev prometa v dolino Vrata potrebna tako iz naravovarstvenega vidika kot tudi zaradi interesov domačinov in prebivalcev okoliških naselij ter obiskovalcev. Ker gradbena dela zajemajo protiprašno zaščito ceste, pa tudi vzdrževanje bankin in brežin, zamenjavo varovalnih ograj, signalizacijo, namestitev števca prometa in okoljski monitoring, sicer menijo, da se bo že s tem nevarnost za udeležence v prometu in za okolje zmanjšala.

V letošnji poletni sezoni sicer pričakujejo, da se bodo morali obiskovalce doline Vrata prilagajati izvajanju del. Usklajen prometni režim pa mora biti na podlagi naravovarstvenega soglasja vzpostavljen v enem letu po asfaltiranju. Zaradi objektivnih razlogov se lahko ta rok podaljša še za leto dni.