Z odhodom pediatrinje in nekdanje direktorice Zdravstvenega doma (ZD) Medvode Marije Tomšič Matić, ki se je s februarjem zaposlila v škofjeloškem zdravstvenem domu, so bili številni starši v medvoški občini upravičeno v skrbeh, da bi njihovi otroci ostali brez zdravstvene oskrbe, a je vodstvo ZD Medvode držalo obljubo in poskrbelo za vseh 3400 vpisanih otrok. Za pokritje ambulante Tomšič-Matićeve so se dogovorili s pogodbenima upokojenima zdravnicama, obstoječima pediatroma, ki sta prevzela večji obseg dela, pa se bo v maju končno pridružila nova pediatrinja Dina Al Nawas, ki bo v medvoški zdravstveni dom prišla iz ZD Ljubljana Vič - Rudnik. »Zelo se veselimo nove pomoči, saj vsi medvoški pediatri presegamo svoje programe glede na število obravnav otrok, zaradi česar se naše delo pogosto podaljša. Hvaležni smo vodstvu, ki deluje podporno in nam je ob odhodu sodelavke hitro priskrbelo zunanjo pomoč tako s strani pediatrov kot medicinskih sester. Ni namreč nepomembno, kdo obravnava otroke in jih spremlja na sistematskih pregledih, čeprav ponekod to delo še vedno opravlja družinski zdravnik, saj nas je pediatrov premalo,« pove pediatrinja v ZD Medvode in članica upravnega odbora sekcije za primarno pediatrijo dr. Anja Radšel.

Radšlova opozarja, da imajo v naši državi v pediatriji podobne težave kot v družinski medicini. »Želimo biti slišani. V Sloveniji manjka ogromno število pediatrov, obenem pa se specializanti vse redkeje odločajo za primarno pediatrijo. Resnično smo v stiski. Premalo nas je, tudi v Škofji Loki, denimo, so dolgo čakali na novo pediatrinjo in imajo še vedno kadrovski primanjkljaj. V Ljubljani se prav tako soočajo s hudo kadrovsko stisko, a novih pediatrov ni in jih še dolgo ne bo. V prihodnjih letih se bo upokojilo ogromno starejših pediatrov, po drugi strani pa je še vedno aktivnih veliko pediatrov, ki so že v pokoju,« pojasni sogovornica. Mamica treh otrok, ki je prej delo opravljala v ljubljanski porodnišnici, se je ekipi v medvoškem zdravstvenem domu pred tremi leti pridružila zaradi prijaznejšega urnika. V zgolj dveh letih je ob tem, da je sprejemala samo dojenčke, v celoti zapolnila svojo ambulanto.

Večina pediatrov tik pred izgorelostjo

»Seveda starši z novorojenčki še vedno prihajajo in jasno je, da jih ne moremo odsloviti, medtem ko šolski zdravniki prav tako ne morejo oddajati pacientov, ki so že odrasli. Sistem buhti in pediatri smo zelo zaskrbljeni. Želimo delati kakovostno, a pogosto nimamo časa za to. Za kurativne preglede otrok imamo na voljo sedem minut, za preventivne 15 minut, kar je premalo. V rednem ordinacijskem času zelo težko oddelamo to, kar nam narekujejo standardi, ki pa so za današnji sodobni čas postavljeni nerealno. Potrebne bi bile prilagoditve,« opozarja Radšlova. Po njenih besedah je kar 70 odstotkov pediatrov tik pred izgorelostjo: »Vsak dan lovimo ravnotežje in si močno želimo reorganizacije celotnega zdravstvenega sistema, saj se bo ta sicer zrušil sam vase.«

Radšleva pravi, da se pediatri zelo borijo, da bi se jih upoštevalo v reformi zdravstvenega sistema, ki se pripravlja. Kot je pojasnila, je družba danes zahtevnejša, starši so zaradi boljšega dostopa do informacij precej bolj informirani kot nekoč: »V ordinacijo pridejo z določenimi prepričanji in pediatru ne zaupajo več slepo, ampak se odločajo med številnimi alternativnimi možnostmi. Za vprašanja staršev si je treba danes vzeti več časa, več jim je treba razlagati, argumentirati. Obenem se starši malih otrok danes precej bolj ukvarjajo s tem, kako bi svoj podmladek čim bolj podprli pri razvoju, kar je dobro.«

Pediatrinja je neizmerno hvaležna, da je imelo vodstvo ZD Medvode posluh ter je takoj ukrepalo in omogočilo pomoč, ko je pred časom med sestrami prišlo do izgorelosti, zdravstvenih težav in daljših bolniških odsotnosti. »Ne glede na standarde, ki so v tem trenutku nižji in se borimo, da se izboljšajo, imamo zdaj v naši ambulanti dve sestri, kar je v naši državi dobrodošla novost oziroma redkost. Delo zdaj precej lažje teče, saj vsi lažje dihamo,« je zadovoljna Radšlova. Veseli jo, da na delovnem mestu nima slabih izkušenj, starši in otroci ji zaupajo, zato z njimi lepo sodeluje.

Čustvene stiske otrok v porastu

V ZD Medvode, kjer si ob veliki prostorski stiski že leta zaman prizadevajo za prenovo prostorov in gradnjo prepotrebnega prizidka, v okviru pediatrije že zdaj izvajajo določene programe starševstva, a si močno želijo, da bi pridobili nove prostore, kjer bi lahko ponudili še vrsto drugih programov. V prihodnje si želijo vzpostaviti šolo za starše, omogočiti gibalno podporo otrokom z motnjami mišičnega tonusa in izvajati ultrazvoke kolkov, saj morajo zdaj medvoški starši novorojenčke na tovrstne preglede voziti tja, kjer so bili ti rojeni, najpogosteje v Kranj, Ljubljano ali na Jesenice. Za starše novorojenčkov pod vodstvom Anje Radšel že nekaj časa izvajajo tudi redna spletna srečanja na temo celostnega razvoja dojenčka, njegovih potreb in najpogostejših težav, sodelujejo z zdravstvenovzgojnim centrom in krepijo sodelovanje z Iniciativo za duševno zdravje Medvode, s pomočjo katere bodo v prihodnjih mesecih še intenzivneje naslavljali tako starše in otroke kot tudi strokovno javnost.

»Stiske otrok še posebno po obdobju pandemije močno naraščajo, o čemer je resnično težko govoriti. Psihološke službe so preplavljene s pacienti, zato pediatri otrok, pri katerih zaznamo težave, nimamo kam napotiti po pomoč. Čakalne dobe za klinične psihologe so strašljivo predolge. Tudi zato bo naše sodelovanje v iniciativi temeljilo na gradnji skupnosti,« je jasna dr. Anja Radšel.