Mestna občina Ljubljana je nedavno postavila pet novih ohišij za samodejne stacionarne radarje. Ti bodo prehitre voznike lovili v bližini stavb na Šmartinski 151, Zaloški 157 in Dunajski cesti 388, kar dve novi ohišji pa je občina namestila na nedavno prenovljeno cesto skozi Črno vas. Tam ohišji stojita blizu hiš na naslovih Črna vas 120 in 205. Skupaj z ohišji, ki jih je občina namestila v minulih letih, je trenutno kar 22 lokacij, kamor lahko mestni redarji namestijo eno od šestih samodejnih stacionarnih merilnih naprav. Zadnjo so kupili septembra in jo že uporabljajo.

Kako so izbrali posamezno novo lokacijo za ohišja za stacionarne radarje, na ljubljanskem mestnem redarstvu niso pojasnili. Na splošno so odgovorili, da je »namen izvajanja meritev s samodejno merilno napravo izključno izboljšanje prometne varnosti, saj vozniki vse prevečkrat pozabljajo, da prevelike hitrosti zmanjšujejo možnost, da bi se izognili nevarnim situacijam in s tem tudi preprečili prometne nesreče. Vsakokratni izbor lokacij za postavitev ohišij sledi predlogom oziroma pobudam meščanov kakor tudi lastnim opažanjem, upoštevajoč priporočila za učinkovito izvajanje nadzora hitrosti, ki jih je izdala Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. Na izbor mikrolokacije za postavitev ohišja vpliva tudi tehnična oziroma infrastrukturna primernost lokacije.«

Na prenovljeni črnovaški cesti dve ohišji

Dovoljena hitrost vozil na prenovljeni črnovaški cesti je 50 kilometrov na uro. Gorazd Rous z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet je septembra za Dnevnik povedal, da so črnovaško cesto opremili s kar dvema ohišjema za radar, pa tudi z grbinami, da bi promet umirili. »Cesta je ravna in bi se lahko brez ukrepov spremenila v dirkališče,« je takrat pojasnil Rous. Predsednica sveta Četrtne skupnosti Rudnik Katarina Juvanc Šinkovec je dejala, da za zdaj na četrtni skupnosti niso prejeli še nobene ne negativne ne pozitivne pripombe glede para radarjev na črnovaški cesti. »Radarjev res nihče kaj preveč ne mara, ampak žal je včasih treba promet umirjati z njimi, če tega ne znamo narediti že z glavami,« je pripomnila Juvanc-Šinkovčeva.

V Četrtni skupnosti Moste pa nad lokacijo novega radarja niso najbolj navdušeni, je priznal tamkajšnji predsednik Igor Bole. »Problem imamo na cesti Nove Fužine, ki vodi skozi celotno sosesko. Čeprav gre za cono 30, se še vedno najdejo vozniki, ki vozijo prehitro. Zato smo lani na posvetu, ki smo ga imeli z oddelkom za gospodarske dejavnosti in promet, policijo in mestnim redarstvo, sodelovale pa so tudi ravnateljice šol, izrazili željo za postavitev radarja na cesti Nove Fužine,« je povedal Bole. Na občini te želje niso upoštevali, temveč so radar postavili na Zaloško cesto, kjer je hitrost omejena na 60 kilometrov na uro. Po Boletovem mnenju voznik, ki na Zaloški cesti hitrost prekorači za recimo 10 kilometrov na uro, drugih ne ogroža toliko kot voznik, ki enak prekršek stori v coni, kjer je promet omejen na 30 kilometrov na uro in kjer je tudi šolska pot. Pojasnila, zakaj ohišja za radar občina ni namestila v soseski Nove Fužine, v četrtni skupnosti niso prejeli, je zagotovil Bole.

Na Cesti v Mestni log lani največ kršiteljev

Preverili smo še, kakšna je bila statistika dela ljubljanskih radarjev v lanskem letu. Mestno redarstvo je lansko leto s petimi stacionarnimi in dvema mobilnima radarjema opravilo 38.195 ur meritev hitrosti. Skoraj 96 odstotkov tega časa so to nalogo opravljali stacionarni radarji. V tem času so merilne naprave zaznale kar 56.040 prekrškarjev, ki so premočno stopili na plin. Večino so ujeli ravno stacionarni radarji, in sicer kar 48.723 oziroma skoraj 16.400 več kot leta 2021. Mestno redarstvo je v svojem poročilu pojasnilo, da povečanje števila prekrškov v letu 2022 v primerjavi z letom prej pripisujejo predvsem dejstvu, da so julija lani sistem dopolnili z dodatnim radarjem in štirimi novimi ohišji.

Iz podatkov mestnega redarstva o številu prekrškov, ki so jih lani zaznali stacionarni radarji, je razvidno, da je največ prekoračitev hitrosti ujel radar na Cesti v Mestni log, ki je na voznike prežal 2087 ur. Na odseku, kjer je najvišja dovoljena hitrost 30 kilometrov na uro, je ta radar ujel kar 11.240 prekoračitev hitrosti. V povprečju je torej vsako uro izvajanja meritev ujel več kot pet prehitrih voznikov. Že leto prej je radar na isti lokacij ujel skoraj 10.500 prehitrih voznikov.

Predsednika sveta Četrtne skupnosti Trnovo Žigo Ovna ti podatki niso razveselili. »Na splošno se mi zdi, da se ljudem povsod nekam mudi, tudi čedalje bolj živčni so v prometu in večkrat trobijo, zato menim, da bi se vozniki morali umiriti. Povsod, ne samo tam, kjer je postavljen radar,« je dejal Oven. Poudaril je, da je omejitev hitrosti z radarjem na Cesti v Mestni log tam z razlogom – v bližini so namreč vrtec, šola, študentski dom, oskrbovana stanovanja ... Oven vseeno verjame, da je imela postavitev radarja na tem območju pozitiven vpliv, saj se ne spomni, da bi se v letih, odkar je postavljen, tam zgodila kakšna huda prometna nesreča.

Nezavidljiva je statistika kontrole hitrosti na Bohoričevi ulici, kjer je radar od julija do konca leta 2022 opravil za slabih 1300 ur meritev. V tem času je mestno redarstvo naštelo kar dobrih 6900 prehitrih voznikov. Ob tem velja poudariti, da je na tem odseku cona z omejitvijo 30 kilometrov na uro, v neposredni bližini so vrtec, šola in različne zdravstvene ustanove, med drugim tudi pediatrična klinika.

Kot lokacijo, na kateri je radarska kontrola glede na število ur meritev ujela najmanj prehitrih voznikov, velja izpostaviti lokacijo na Cesti dveh cesarjev 32. Tam je po podatkih mestnega redarstva dovoljeno hitrost prekoračilo zgolj 19 voznikov. Drug radar na Cesti dveh cesarjev pa je denimo ujel skoraj 1173 prekrškarjev. Podatki kažejo malo prekoračitev hitrosti tudi na Slovenski cesti, vendar velja poudariti, da radar stoji na območju, kjer razen za avtobuse Ljubljanskega potniškega prometa in izjeme motorni promet sploh ni dovoljen. Ker gre hkrati za tako imenovan deljen prometni prostor (shared space), ki ga uporabljajo tudi pešci in kolesarji, bi morali vozniki, ki jim je dovoljena vožnja skozi osrednji del Slovenske ceste, še toliko bolj dosledno spoštovati omejitev hitrosti.

Še vedno največkrat prehitri do 10 kilometrov na uro

Poročilo mestnega redarstva kaže, da je lansko leto največ prekrškarjev dovoljeno hitrost prekoračilo za do 10 kilometrov na uro (pri tem je v meritev že všteta toleranca pet kilometrov na uro). Takšnih prekrškov so našteli 38.400 oziroma skoraj 70 odstotkov. Najmanj je bilo voznikov, ki so jim radarji izmerili več kot 30 kilometrov na uro višjo hitrost od dovoljene. Takšnih voznikov je bilo 516, kar je manj kot leta 2021 (618).

Priporočamo