V dneh, ko pod okriljem družbe Zeos v sodelovanju s partnerji poteka zbiralna akcija »Prinesi male aparate«, s katero zbirajo delujoče in nedelujoče male aparate, računalnike in računalniško opremo, so v centru ponovne uporabe Zbirnega centra na Povšetovi vzpostavili novo stalno točko za oddajo še delujočih aparatov. Tovrstne točke družba Zeos s ciljem ozaveščanja in spodbujanja k ponovni uporabi postavlja po vsej Sloveniji. Z novima ljubljanskima točkama, ki ju je Zeos skupaj z JP Voka Snaga in Centrom ponovne uporabe Ljubljana včeraj predal v uporabo, pa jih je na območju celotne države zdaj skupno že 64.
Kot je povedala direktorica socialnega podjetja Center ponovne uporabe Marinka Vovk, so na Povšetovi že prej sprejemali delujočo električno in elektronsko opremo ter jo po simbolični ceni vračali nazaj v uporabo, kljub temu pa je vzpostavljanje tovrstnih kotičkov pomembno za dodatno spodbudo ljudem, da aparatov ne bi zavrgli, ampak jih oddali v verigo krožnega gospodarstva. Tega je v družbi še vedno premalo, čeprav je povpraševanja v centru ponovne uporabe po električni in elektronski opremi veliko.
Sedem kilogramov e-odpadkov
na prebivalca
E-odpadkov je iz leta v leto več. Če smo v Sloveniji pred desetimi leti zbrali od 8000 do 9000 ton odpadne električne in elektronske opreme na leto, jih danes že od 15.000 do 16.000 ton, kar je dobrih 7 kilogramov na prebivalca. Hkrati se je v tem obdobju za dvakrat, na 26 kilogramov na prebivalca, povečal nakup električne in elektronske opreme. Glede na izkušnje iz drugih držav Evropske unije, še posebej Skandinavije in zahodnih držav, pa bo ta rast v prihodnje le še večja, je opozoril Emil Šehić, direktor družbe Zeos, ki je vzpostavila proces zbiranja in ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo. »Posledično,« kot je še povedal Šehić, se ob povečani potrošnji v naših gospodinjstvih kopičijo tovrstni proizvodi. »Veliko električne in elektronske opreme pa je v neuporabi, po evropskih raziskavah je take kar 30 odstotkov, in nemalokrat konča med odpadki.« Zato v družbi Zeos s svojimi projekti spodbujajo vse storitve na področju krožnega gospodarstva, ne le ponovno uporabo, temveč tudi servisiranje, obnavljanje in souporabo električne in elektronske opreme, je še poudaril Šehić. »Spremembe navad potrošnikov želimo spodbuditi v smeri, da bi bili tovrstni izdelki čim dlje v uporabi in bi tako zmanjšati pritisk na okolje in posledično zdravje ljudi.«
S fenom in sesalnikom na servis
Servisiranje aparatov, kot je še pojasnil direktor Zeosa, je prva stopnja krožnega gospodarstva. Uporabnike je treba spodbuditi, da električne aparate in elektronsko opremo servisirajo in jim tako podaljšajo življenjsko dobo. »A raziskave žal kažejo, da v gospodinjstvih predvsem menijo, da se nič ne splača servisirati. Servisni posegi iz leta v leto upadajo, še posebej tisti po izteku garancijske dobe,« je dodal Šehić. Zato so v projekte Zeosa s ciljem ozaveščanja o vlogi popravil vključeni tudi serviserji, ki na različnih dogodkih opravljajo brezplačno diagnostiko aparatov. Prav to pa bo tudi del programa dogodka, ki se bo v petek, 14. oktobra, v sklopu zbiralne akcije »Prinesi male aparate« na Kongresnem trgu zgodil na mednarodni dan e-odpadkov. Pri čemer v družbi Zeos v prihodnje načrtujejo akcijo izobraževanja servisiranja, s čimer bi prispevali k povečanju tovrstne ponudbe.
Problem upadanja popravil aparatov pa ni le na strani potrošnikov, ki aparat, ki bi ga lahko enostavno popravili, zamenjajo z novim. Po izkušnjah uporabnikov je za manjša popravila denimo sesalnika ali fena težko najti serviserja. Čemur je ob predaji ljubljanskih točk za oddajo delujočih aparatov pritrdil tudi ljubljanski podžupan Dejan Crnek, ki je na Povšetovo včeraj prinesel štiri aparate – dva delujoča, enega nedelujočega in enega, za katerega je bilo treba stanje še ugotoviti. Kot je dejal Crnek, je za »MOL vsaka aktivnost v smeri izboljšanja našega bivanja kamenček v mozaiku, ki smo ga zastavili v strategiji, še preden smo postali zelena prestolnica Evrope 2016. Kasneje smo kot edina prestolnica v Evropi pristopili k zavezi zero waste, poleg tega smo se zavezali strategiji krožnega gospodarstva. Zato vsaka takšna aktivnost pomeni korak v smeri sprejetih zavez.«
V ljubljanskih kotičkih zbrane še delujoče električne aparate in elektronsko opremo bodo pred predajo v ponovno uporabo pregledali, nato pa bodo v centru ponovne uporabe čakali na novega lastnika. Kot je še dejal Šehić, je cilj, da bi iz tovrstnih kotičkov nazaj v lokalno skupnost šel vsaj en izdelek na dan.
