V petek, 15. septembra, bodo pri Kinu Šiška ob 18. uri odkrili veliko Cibovo stensko poslikavo, ki nastaja v okviru mednarodnega projekta YAFE – mladinska umetnost za Zemljo. O projektu, pri katerem sodelujeta še Srbija in Francija, snemajo tudi dokumentarni film. Cilj je z ustvarjalnimi delavnicami nagovoriti mlade, da skozi ulično umetnost mimoidoče spodbudijo k trajnostni skrbi za planet. »Mladi lahko skozi ulično umetnost neobremenjeno izražajo svojo skrb za okolje, to pa je tudi bolj revolucionaren pristop k spreminjanju našega vedenja. Če nekaj razumemo, lahko to tudi spremenimo. Z umetnostjo povezana zgodba ima večje učinke kot tisto, kar piše na papirju. Murali so stenske poslikave, ki ostanejo in opozarjajo na dolgi rok. Tako kot smo živeli doslej, ni več vzdržno. Postati moramo bolj samooskrbni, kupovati manj in bolj kakovostno ter povzročati manj odpadkov. K temu bo prispevalo tudi sporočilo novega murala v Ljubljani,« je prepričana direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) in vodja projekta YAFE v Sloveniji Anita Hrast.
Bazilika, mocarela in paradižnik
Fedja Šičarov, akademski slikar in ulični umetnik, je v okviru projekta vodil brezplačne ustvarjalne delavnice. Pravi, da so stenske poslikave v Ljubljani iz leta v leto bolj prisotne, za kar ima zasluge predvsem Ljubljana Street Art Festival. »Murali načeloma kar vplivajo na zavest lokalnega prebivalstva, sploh tisti, ki se dotikajo pomembnih družbenih vprašanj. Ljubljana je nasploh precej sprejemljiva za ulično umetnost. Že zelo zgodaj, pred kakšnimi dvajsetimi leti, so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru organizirali razstavo ulične umetnosti in grafitarstva, ki je to zvrst umetnosti približala širši publiki. Seveda pa je odobravanje ljudi odvisno tudi od motiva, kompleksnosti in določenih kriterijev.« Okolica Kina Šiška je tudi sicer eden bolj znanih ljubljanskih prostorov, kjer na stenah domujejo nasprejane podobe.
Šičarov ustvarjanje italijanskega umetnika ceni, ker se v svojem slogu nevsiljivo odziva na sovražna sporočila. Italijanski ulični umetnik je začel sprejati pred 27 leti, ime Cibo, ki v italijanščini pomeni hrana, pa si je nadel malo kasneje, ko je bil že sit gledanja svastik in drugih nacističnih in fašističnih simbolov v Veroni, od koder prihaja. Nekega dne se je odločil, da jih bo začel prekrivati z motivi hrane, s svojim delom pa je čez čas pritegnil pozornost svetovne javnosti. »V drugih mestih se ti simboli ne pojavljajo v takšnem obsegu kot v Veroni, ki ima dolgo zgodovino sovražnih sporočil. Hrano slikam, ker je za nas Italijane zelo pomembna, saj jo naravnost obožujemo. Je ena od stvari, ki nas zelo povezujejo. Za nas je značilno, da se o hrani pogovarjamo ter gledamo kulinarične programe, medtem ko jemo. Hrana daje tudi bolj zanimiv in globlji vpogled v zgodovino ter naše vrednote,« pojasni Cibo.
Na plano potegne nekaj nalepk svojih del. Med njimi je podoba treh sestavin v barvah italijanske zastave. Bazilika, mocarela in paradižnik. »Bazilika izvira iz Indije, mocarela iz Kampanije in paradižnik iz Kolumbije. Vse, kar je danes inovacija, je jutri lahko že tradicija. Ta slika je dober odgovor na sovraštvo fašistov. Oni v teh barvah vidijo samo zastavo.« Prebivalci Verone so z njegovim delom zelo zadovoljni, fašisti pa niso preveč srečni. Z njimi je imel že veliko težav. Vedno znova kvarijo njegove podobe, on pa stene ulic vedno znova prekrije z okusnimi jedmi. »Nekoč so prišli do mojega doma in narisali svastiko na vrata. Nekega večera, ob polnoči, pa nas je pred hišo prestrašila manjša eksplozija.« A to ni pomembno, skomigne in se nasmeji. Kot slab okus, ki ga popraviš z nekaj sestavinami.
Njegov mural v Ljubljani sestavljata dve ideji. Prva se navezuje na zdravo prehrano in pet barv zelenjave. Druga se nanaša na problematičnost plastike za enkratno uporabo. »Velikokrat o tem sploh ne razmišljamo, ker nismo navajeni. Mural bo prav tako deloval kot iluzija kontinuitete, saj smo na koncu to, kar jemo,« še doda Cibo.
