Litija je po površini druga največja občina v Sloveniji. »Mejimo na Ljubljano na eni strani in na Sevnico na drugi, če vam to kaj pove. Imamo okoli 15.000 prebivalcev, ampak infrastrukture je ogromno. Vzdrževati moramo tudi štiri mostove čez Savo, kar ni poceni,« nam je povedal energetični župan Franci Rokavec, in ponosno dodal, da so mostovi, tudi leseni, med ujmo ostali celi. V občini je zalilo okoli 187 objektov, med drugim bivalne prostore, industrijsko cono in kmetijska zemljišča. Poplavilo je tudi kulturni dom. Alenka Urbanc, direktorica Zavoda za kulturo, mladino in šport, je poudarila, da je to edini prostor, namenjen kulturi, v občini, v njem pa imajo prostore tudi različna društva. »Rekli so, da bodo poplave takšne, kot so bile leta 1990, in mi smo se temu primerno pripravili. Takrat je bilo v kleti pol metra vode, zato smo tudi zdaj v kleti vse zložili na mize. Na koncu je voda napolnila klet, v delu, kjer imajo društva produkcijske prostore, je preplavila tudi pritličje. Poplavilo je tudi dvorano z 280 sedeži, med drugim smo morali zavreči vse gledališke stole. Po grobi oceni bomo potrebovali vsaj 150.000 evrov za najnujnejšo sanacijo.« Voda je Litijo preplavila v petek okoli osme ure zvečer, sanacija pa je stekla šele v nedeljo, saj se je voda šele takrat umaknila. Župan je pristavil, da so za soboto angažirali pomoč več kot 300 gasilcev iz sosednjih občin, vendar so jih morali polovico odsloviti, saj je bil večji del občine nedostopen, prav tako so bile zaprte ceste.

Skoraj tri metre vode

»Pri naši hiši je voda dosegla višino 2 metra in 75 centimetrov,« nam je prostodušno pojasnil gospod Janez Feštajn iz naselja Sava, ki je bilo najhuje poplavljeno. Voda je prišla do drugega nadstropja. »S partnerico sva vzela jogije in šla spat na podstrešje za dimnik, kjer sva še zdaj. Ko sem v petek videl, da voda sega že meter nad oknom, sem vedel, da bo pritisk razbil steklo. Sam sem odprl okno in voda je butnila v stanovanje. Vdrlo je kot plaz, da sem se komaj rešil.« Dodal je, da je to že njegova deveta poplava v 45 letih, odkar živi v naselju Sava. Do nedelje sta s partnerico živela kot na otoku. »Sosedje s hriba so nam hrano dostavljali kar s čolnom. Pluli so med hišami, hrano pa smo prevzeli z balkona. To bi morali videti!« Župan je dejal, da so evakuirali 36 ljudi, ki so izrazili to željo, večina pa je, tako kot Janez s partnerico, vedrila na podstrešju. Povedal je še, da že leta opozarja državo na slabo zaščitene dele ob Savi. »Želim si, da bi država urejanje vodotokov prepustila občinam,« je pojasnil in opozoril, da so potrebne tudi druge reforme, predvsem na področju čiščenja vodotokov.

Gospodarstvo in kmetijstvo

Poplavilo je tudi pomembna pridelovalna področja. Župan ocenjuje, da je voda prizadela okoli 60 kmetij, med drugim 15 proizvodnih kmetij. »Po nekaterih ocenah je poplavilo tudi okoli 100 hektarov silažne koruze in ni jasno, ali bo ta krma uporabna,« je povedal in nadaljeval, da so od koruzne krme odvisne predvsem kmetije, ki se ukvarjajo z mlečno proizvodnjo. Preplavilo je tudi del obrtne cone s stroji vred. Še v četrtek smo lahko videli, kako skoraj 80 zaposlenih kovinske galanterije KGL čisti poplavljeno poslopje proizvodnega obrata. »Poplavilo nam je vse proizvodne objekte, vključno s stroji in skladiščem, kjer imamo končne izdelke, ki jih bomo morali zavreči zaradi oksidacije. Najprej smo morali pospraviti mulj in blato in šele sedaj s težavo zaganjamo stroje. Težko ocenimo obseg škode, bomo pa gotovo zamujali z izpolnjevanjem naročil,« nam je povedala direktorica Lara Petra Anžel, ob tem pa opozorila, da je ujma prizadela tudi njihove poslovne partnerje, predvsem v Savinjski dolini. »Poplavilo je tudi podjetje BSH Nazarje, ki odkupi 30 odstotkov naše proizvodnje.«