V gorenjski prestolnici, kjer neprekinjena tržnična dejavnost poteka na dveh lokacijah – v središču mesta Komunala Kranj izvaja tržnico na mestu Jurčkove hiše (Glavni trg 5), medtem ko je tržnica na Glavnem trgu pri vodnjaku pod okriljem Zavoda za turizem in kulturo Kranj (ZTKK) –, se obeta ureditev upravljanja mestne in drugih tržnic. Obiskovalci tamkajšnjih tržnic že dlje časa tožijo zaradi pomanjkanja parkirišč v bližini, ponudniki na tržnicah si prizadevajo za prijaznejše pogoje za delo, dostojnejše stojnice s streho, nižje cene najema in večjo dostopnost, ureditev sodobne mestne tržnice pa si je kot eno od prioritet v svojem mandatu zastavil tudi aktualni kranjski župan Matjaž Rakovec.
Zatika se predvsem glede lastništva na objektu, kjer poteka tržnica. »Še vedno namreč potekajo pogajanja z lastniki stavbe Jurčkove hiše. Zaenkrat ima Mestna občina Kranj 12,9-odstotni solastninski delež v omenjeni stavbi, poteka pa tudi odkup posameznih deležev od več solastnikov. Po izvedbi teh nakupov bomo imeli približno 23-odstotni solastniški delež na nepremičnini,« so pojasnili na kranjski občini in dodali, da je težava pri pridobivanju lastništva nepremičnine predvsem razhajanje glede cene za odkup. Kranjski mestni svet je sicer v začetku meseca že potrdil spremembe odloka o ureditvi mestne tržnice in preostalih javnih tržnic Mestne občine Kranj (MOK), ki vključuje prenos upravljanja javnih tržnic s Komunale Kranj na ZTKK. »Sprememba prinaša poenotenje dejavnosti, večjo povezanost zavoda s tržnično dejavnostjo, ki je tudi del turistične ponudbe Kranja, višjo kakovost turistične ponudbe in povezanost s kulturnimi dogodki v mestnem jedru ter zagon spletne platforme, kjer bo na voljo urnik tržnic z aktualno ponudbo ter spremljevalnim programom. Hkrati se bo uredila uskladitev z veljavno zakonodajo, saj je obstoječi odlok iz leta 1979, ki temelji na neveljavnem zakonu o blagovnem prometu, ki ga je leta 1998 nasledil zakon o varstvu potrošnikov, delno neveljaven in neizvršljiv,« so pojasnili na kranjski občini.
Prenos upravljanja predviden
v maju
»Tržni red na trgih v občini Kranj, ki temelji na odloku iz leta 1979, navaja celo poslovne subjekte, ki sploh ne obstajajo več, v njem pa so med drugim še vedno navedeni jugoslovanski dinarji kot plačilno sredstvo,« so dodali na kranjski občini. Branjevci na kranjski tržnici pravijo, da je slednja v primerjavi s tržnicami v okolici in tudi v Ljubljani za prodajalce precej draga, čeprav jim pristojni ponujajo le klopi, medtem ko morajo ogromne senčnike nositi s seboj. »Želimo si strehe nad glavo, prav tako bi lahko imeli na občini več posluha za kmete, saj premalo cenijo domačo zelenjavo in druge pridelke, pogrešamo pa tudi več parkirišč za stranke,« meni branjevka Helena, ki se na delo na kranjsko tržnico, kjer ob petkih in sobotah prodaja zelenjavo, že 38 let vozi iz Komende. Čeprav se v Kranju dobro počuti, pravi, vseeno upa na čimprejšnjo ureditev nove sodobnejše tržnice.
Če bo odlok o ureditvi javnih tržnic v MOK na marčevski seji sprejet, bodo prenos s Komunale Kranj na ZTKK predvidoma izvedli v maju. V kranjski občini sicer javne tržnice ob posebnih priložnostih uredijo tudi na drugih lokacijah: v Poštni ulici, pred mestnim pokopališčem ter v nekaterih drugih ulicah, na parkiriščih in trgih starega mestnega jedra. Na območju občine redno potekajo še Mavška in Stražiška tržnica, tržnica v Predosljah (pri Gostilni Krištof) in občasno tudi tržnica na Brdu.
