Kočevje. Jutri bo minilo natanko mesec dni od najhujše industrijske nesreče v Sloveniji, ki je Kočevsko in vso državo zavila v žalost. Eksplozija v tovarni Melamin, ki zaposluje 220 ljudi, je na kraju terjala pet življenj, čez teden dni je v bolnišnici umrla šesta žrtev, v teh dneh še sedma. Direktor Melamina Srečko Štefanič je vzrok že dan po nesreči pripisal človeški napaki. Šlo naj bi za nepravilno prečrpavanje epiklorhidrina, ki se uporablja pri proizvodnji smol. Toda na Policijski upravi (PU) Ljubljana o vzrokih nesreče in dosedanjih ugotovitvah še ne govorijo, saj zahtevna kriminalistična preiskava še ni zaključena.

Odstranili skoraj vse nevarne snovi

Medtem v Melaminu poteka sanacija tovarne. Po Štefaničevih besedah so odstranili okoli 30 odstotkov poškodovanih delov in odpeljali več kot 90 odstotkov nevarnih snovi. O tem se je v začetku tedna na svoji prvi seji in ob ogledu tovarne prepričala tudi komisija, sestavljena iz predstavnikov občine, občinskega sveta, podjetja Melamin in javnosti, katere naloga je spremljati sanacijo tovarne in o njej obveščati javnost. Hkrati pa podjetje skupaj z občino išče najboljše možne rešitve za delno selitev tovarne, o čemer je tekla glavna beseda tudi ob včerajšnjem obisku novega gospodarskega ministra Matjaža Hana. Kot je dejal župan Vladimir Prebilič, je lokacijo občina kot urejevalec prostora v grobem že definirala, prvi nujen korak pa bo sprememba občinskega prostorskega načrta (OPN). »Pri tem brez pomoči države ne bo šlo. Za vsako spremembo OPN je namreč potrebnih 28 soglasodajalcev, nujna bo podpora tako ministrstva za okolje in prostor kot naravovarstvenih organizacij,« je dejal Prebilič. Ob tem je apeliral na gospodarsko ministrstvo, naj »odpre vrata« in najde sogovornike, da bodo postopki za spremembo OPN stekli čim hitreje. »Če se vsi potrudimo, lahko v zelo kratkem času – govorimo o najmanj enem letu – pridemo do takšnih sprememb OPN, da bo zemljišče dobilo možnost umestitve objekta, kot je tovarna Melamin, v prostor.«

Gre za zemljišče sredi gozda v severnem delu občine v smeri proti Ljubljani, za naseljem Gornje Ložine, tik ob železniški progi in kilometer stran od prve hiše. Blizu območja, ki je dobrih deset kilometrov oddaljeno od Kočevja, potekajo vsi infrastrukturni vodi, tudi trasa kočevske obvoznice je načrtovana tik ob zemljišču, našteva Prebilič. Občina je pred leti to zemljišče že pripravljala za lesnopredelovalni center za družbo Slovenski državni gozdovi, a se načrti niso izšli.

V treh letih selitev dela tovarne?

Štefanič je bil glede morebitne nove lokacije redkobeseden. »Gre za lokacijo med Kočevjem in Ribnico, tik ob progi. Več ne morem povedati, to je stvar župana in ekipe.« Po njegovih besedah bi lahko najnevarnejši del proizvodnje preselili v dveh, morda treh letih. Kot je dejal, pa nova lokacija ne pomeni, da tovarne v Kočevju ne bodo obnavljali. »Seveda jo bomo obnovili. Seli se le del, torej druga faza proizvodnje smol za papirno industrijo, pri kateri se uporablja epiklorhidrin. Preostali del tovarne ni problematičen in ga bomo obnovili, saj gre za infrastrukturo, potrebno za proizvodnjo tudi drugih smol.« Trenutno v tovarni dela 140 delavcev, sedemnajst jih je na čakanju, drugi koristijo kompenzacije in dopuste, je povedal Štefanič. Danes naj bi ponovno začela delati kotlovnica, v ponedeljek še enota obutvene industrije, ki sicer predstavlja pet odstotkov Melaminove proizvodnje. V enem mesecu naj bi obnovili parovod, da bodo lahko zagnali tudi dele proizvodnje za lesno industrijo.

Župan Prebilič se ob tem zaveda, da bo treba veliko truda vložiti v povrnitev zaupanja občanov do tovarne. Da je nezadovoljstvo v Kočevju po nesreči veliko, kaže tudi peticija, ki jo je v sredo sprožila civilna iniciativa Melamin mora ven iz mesta in do včeraj zbrala skoraj 600 elektronskih podpisov. Kot je dejal koordinator iniciative Marko Rovan, bodo danes v Kočevju začeli tudi fizično zbirati podpise. »Želimo jih zbrati vsaj štiri do pet tisoč, to je približno polovica prebivalcev mesta. S to peticijo se obračamo na vlado, saj je dolžna prebivalcem Kočevja zagotoviti varno in zdravo okolje, brez groženj tovarne, ki očitno lahko eksplodira.«

Nameri občine in tovarne ne verjamejo

V peticiji od države zahtevajo, da mehanizme finančne pomoči tovarni poveže s selitvijo reaktorskega dela proizvodnje, v skladu s prihajajočimi novimi evropskimi standardi za kemično industrijo, po katerih mora biti tovarna vsaj 700 metrov oddaljena od naselja. Omenjena lokacija je od prve hiše oddaljena tisoč metrov, toda Rovan odgovarja: »Odlično, če bo le res. Toda lokacija je na meji med Kočevjem in Ribnico. Zagotovo bodo Ribničani skočili na noge in lokacija bo padla v vodo.« Rovan nameri občine in tovarne glede selitve ne verjame, zato je tudi ustanovitev mešane komisije po njegovem mnenju le pesek v oči. »Seveda si vsi želimo, da tovarna preživi. Pozdravljamo vsakršno reševanje glede selitve tovarne ven iz mesta, a se bojimo, da je vse skupaj le igra za javnost in medije o tem, kako intenzivno se trudijo najti lokacijo, ki pa je na koncu ne bodo našli. Nič se ne bo spremenilo in tovarna bo ostala, kjer je.«

Štefanič ob tem pravi, da peticije še ni videl, da pa bodo s civilno iniciativo komunicirali z vso resnostjo. »Župan je tudi predstavnikom civilne iniciative dal možnost, da sodelujejo z mešano občinsko komisijo in da so neposredno udeleženi pri spremljanju sanacije podjetja. Zato jih resnično pozivam, da sodelujejo in so tako neposredno pri viru informacij.«