Celjski mestni svetniki so na prvi izredni seji v tem mandatu sprejeli še en, tretji rebalans občinskega proračuna, ki so ga obravnavali po hitrem postopku. S tem so uskladili načrt razvojnih programov za izvedbo javnih naročil, potrebnih za izvedbo protipoplavnih ukrepov z menjavo dveh neustreznih mostov, enega na Voglajni pri Topru in drugega na Savinji, na Polulah. To je bilo nujno zaradi spremenjenega izhodišča države glede sredstev, ki jih Slovenija namenja sanaciji po lanskih poplavah in neurjih. Ministrstvo za naravne vire in prostor je namreč spremenilo izhodišča glede sredstev, ki jih država namenja sanaciji škode po poplavah in neurjih v minulem letu. Na podlagi predhodnega programa je bilo občinam dodeljenih 40 odstotkov sredstev, potrebnih za sanacijo nastale škode. Preostala sredstva za obnovo pa bo država, glede na nova izhodišča, zagotovila v okviru rednih letnih programov sanacije elementarnih škod, kjer je pogoj za črpanje tudi predhodna poraba poldrugega odstotka proračunske rezerve občine. Z rebalansom bo tako iz tega vira za dobrih 1,6 milijona evrov manj odhodkov in za 2,3 milijona evrov manj prihodkov. »Zelo dolgotrajni so tudi postopki potrjevanja projektne dokumentacije za sanacijo plazov pri državni tehnični pisarni. Na projektne predloge, ki smo jih poslali aprila, smo odgovore prejeli šele septembra, kar je povzročilo zamude pri začetku sanacije,« je pojasnil težave, s katerimi se soočajo, celjski župan Matija Kovač.
Nižji prihodki in tudi odhodki
Spomnimo, da je občina z Direkcijo RS za vode (DRSV) že februarja 2022 podpisala sporazum o skupni izvedbi investicije za dodatno zagotavljanje poplavne varnosti v Celju, v okviru izvajanja načrta za okrevanje in odpornost. V njem je predvidena protipoplavna ureditev ob Pečovniškem potoku v Zagradu, ureditev potoka Dajnica, ureditev Koprivnice s pritoki od avtoceste do Šmartinskega jezera in zamenjava hidravlično neustrezne premostitve na dveh mostovih, in sicer čez Voglajno (pri Topru) na Teharski cesti ter čez Savinjo na Polulah. Dela na obeh morajo biti končana do sredine leta 2026, celjska občina pa je bila prva v Sloveniji, ki je za izvedbo ukrepov pridobila vsa zemljišča in pravnomočna gradbena dovoljenja. 22 milijonov evrov vredni projekt iz načrta za okrevanje in odpornost sicer vodi DRSV. Z rebalansom pa usklajujejo tudi druge proračunske postavke glede na aktualno realizacijo. Načrtovani skupni prihodki so zdaj nižji za približno 5,5 milijona evrov in bodo znašali nekaj več kot 76 milijonov evrov. Odhodki pa se bodo znižali za 5,4 milijona evrov in bodo znašali približno 81,5 milijona evrov.
Večstanovanjsko stavbo bodo prodali na dražbi
Celjski mestni svetniki so po intenzivni razpravi soglašali s prodajo večstanovanjske stavbe na Savinjski ulici 3, ki je, potem ko so od države odkupili še zadnje stanovanje, postala last občine. Soglasje svetnikov je nujno, ker gre za pravni posel, ki presega pol milijona evrov vrednosti, saj izhodiščna kupnina stavbe, ki jo bodo prodali na javni dražbi, znaša dobrih 530.000 evrov. Kot je povedal župan, se bo kupec s podpisom pogodbe zavezal, da bo najpozneje v letu in pol po sklenitvi kupoprodajne pogodbe začel njeno obnovo in jo v treh letih tudi končal. Z njeno obnovo bodo prispevali k revitalizaciji starega mestnega jedra. Če kupec pogojev ne bo izpolnil, si občina pridržuje pravico, da v štirih letih od sklenitve pogodbe stavbo odkupi nazaj v višini prodajne cene, dosežene na javni dražbi, znižane za 15 odstotkov. Stavba je sicer v precej slabem stanju in potrebna je obnova celotne zunanjosti, vključno s streho, fasado, stavbnim pohištvom, kot tudi stanovanj in skupnih notranjih prostorov.
