Ogromna, zapuščena stavba nekdanjega Cestnega podjetja Ljubljana, ki na Povšetovi 10 sameva že vrsto let, je v tem mesecu postala razstavno prizorišče. Na dvorišče, ki ga je v teh letih naselilo zelenje, in v prašne ter vlažne notranje prostore, kjer odvrženi stari čevlji in delavska oblačila pričajo o nekdanji dejavnosti, sta kuratorja Neja Zorzut in Andrej Škufca umestila razstavo Prilagajanje. Na njej se predstavljajo umetniki različnih generacij, ki jih povezujejo zanimanje za materialnost in različna premišljevanja o razmerjih v prostoru.
»Za projekt smo iskali prostor, v katerem iz okolice prihaja veliko impulzov, hkrati pa je v njem tudi dovolj različnih krajev, kjer lahko objekti vzpostavljajo različne interakcije z okoljem,« je Andrej Škufca pojasnil eno od izhodišč razstave, ki predstavlja nadaljevanje raziskovanja v sklopu platforme Plaza Protocol, ki jo vodi in razvija kuratorica Tjaša Pogačar. Plaza je fiktivna entiteta, ki je leta 2020 vzniknila iz premišljevanj o opuščeni gradbeni jami podzemnega nakupovalnega središča na obrobju Ljubljane, sedaj pa s svojimi tematiziranji ekoloških, ekonomskih in drugih družbenih procesov v sodelovanju z umetniki, arhitekti in pisci naseljuje nova območja. V primeru pričujoče razstave je to opuščena ljubljanska stavba, kjer so razmere v primerjavi s fiksno situacijo, ki jo z nadzorovanjem temperature in vlage zagotavlja galerijski prostor, v okolju zelo spreminjajoče, specifične in minljive, pa naj gre za vstopanje naravne svetlobe v notranjost, puščanje strehe, temperaturna nihanja, luščenje sten, ostaline nekdanje uporabe stavbe in drugo. »Razstava je prostorsko specifična, vendar dela niso toliko vezana na neposredno prostorsko situacijo kot na set razmerij v njem. Koncept prilagajanja predstavlja izhodišče za razmišljanje o tem, kako zasnovati dela, ki se dopolnijo šele s svojim vstopom v prostor in hkrati tega tudi spreminjajo, tako kot dejavniki v okolju spreminjajo njih,« o projektu še pripoveduje umetnik in kurator Škufca, ki ob tem doda, kako tovrstna vprašanja odpirajo velike teme našega časa o koncih različnih vrst. Pa tudi o spremembah, ki ob aktivnem soočanju z okolico prav tako silijo k prilagajanju vseh vrst.
Artefakti v neposrednem
stiku z okolico
Na razstavi Prilagajanje, ki se razteza na dvorišču, v pritličju in prvem nadstropju propadajoče stavbe, se predstavljajo umetniki Živa Božičnik Rebec, Samra Buljić, Jon Derganc, Maša Knapič, Ištvan Išt Huzjan, Ema Maznik Antić in Maks Bricelj, Andrej Škufca, Slavko Tihec, Neja Zorzut, Lara Žagar. Z izjemo redkih so dela nastala prav za to postavitev, pri čemer posebno mesto zaseda umetnina SF 76 iz leta 1976 avtorja Slavka Tihca. Artefakt, sposojen iz zbirke Moderne galerije, za svojo ohranitev namreč zahteva nadzorovane pogoje temperature in vlažnosti v zraku in v skrbi za kulturno dediščino so pogoji natančno regulirani ter tako vplivi iz okolice odstranjeni. Povsem nasprotno velja denimo za delo Neje Zorzut, ki je svoje delo Hygroamass, narejeno iz različnih materialov, postavila na dvorišče in ga tako izpostavila neposredni interakciji z vremenskimi razmerami. Kot del infrastrukture, spojene s prostorom, se predstavlja v bronu izdelana neonska svetilka umetnika Ištvana Išta Huzjana pod naslovom Spatia non luceo nisi opificum (v prevodu Ne osvetljujem prostorov, razen za delavce), ki prislonjena na tleh ob idealnih vremenskih razmerah v določenem delu dneva, ko jo skozi okno obsije sonce, osvetli prostor.
Za razstavo, ki jo jutri zapirajo, bo ostala bogata dokumentacija v obliki kratkega filma Blaža Murna in Maje Prelog, ki bo dostopen na spletni strani Plaza Protocol.
