Kapital je kot podgobje, ki ga glive predejo pod površjem – na vse pretege se rine tja, ker se obeta večji dobiček. Pri tem je strašno iznajdljiv. Med iznajdbami so tudi dejavnosti, ki namesto prostega trga posredujejo med ponudniki in uporabniki. Razvažanje hrane sodi med taka posredovanja. Kar tu prinaša dobiček, je spleteno iz več zvitih prijemov. Posrednik ni odgovoren za kvaliteto posredovanih izdelkov, za to so odgovorni ponudniki. Posrednik nima lastne prevozne službe, take kot posamične restavracije, ampak sklepa pogodbeno razmerje s samostojnimi podjetniki, ki morajo sami poskrbeti za prevozno sredstvo – od posrednika dobijo le prenosnik za prevoz. Zaradi takega razmerja niso plačani niti zaščiteni kot zaposleni, saj niso zaposleni niti na kratko niti na dolgo, ampak so najeti. Plačani so mizerno. Edini način, da vplivajo na večji zaslužek, je, da hitijo in se izkoriščajo še bolj. Pri tem še bolj kot druge ogrožajo sebe in tvegajo več, kot je za tako revščino vredno tvegati. Nič ni treba točiti solza: z njimi kapital ne ravna ne boljše ne slabše kot z vsemi drugimi in vsem drugim, od globalnega podnebja do domorodcev. Gre za njegovo logiko, ne za kako zlobo. Če hočete kaj spremeniti, morate preprečiti to logiko. Oštevilčenje dreves v deževnem gozdu na primer ne bo nič pomagalo pri ohranjanju zdrave atmosfere na planetu.
Ljubljanski ukrep proti divjanju prehrambnih biciklistov je spodbudil različne odzive. Na eno stran se je postavil župan kot pobudnik ukrepov, podprli pa so ga posredniki storitev, češ da so zainteresirani za red. Na drugi so sindikati, ki jih je podprla Levica. Prva stran bo kaznovala tiste, ki vozijo tako, da ogrožajo naše meščanstvo, in naše meščanstvo bo lahko, ko bo prestrašeno zaradi predivjega mimovoza, prijavilo številko voznika, če jo bo pri tej hitrosti seveda opazilo in si jo zapomnilo. Taktika biciklistov bo zdaj utesnjena: še vedno bodo morali voziti čim hitreje, a tako, da jih kak meščan ali redar ne bo zaznal. Levica je pozvala župana, naj se raje posveti pravicam najetih delavcev kot pa urejanju prometa. Pri tem pa so v Levici pozabili, da je župan za varnost meščanstva pristojen, za varnost zaposlenih pa ima škarje in platno v rokah – Levica.
Pred davnimi časi je krožila šala o snidenju dveh Dunajčanov. Prvi pove drugemu, da oblast preganja Jude in bicikliste, drugi pa se začudi: »Zakaj pa bicikliste?!« V Ljubljani bi bilo preganjanje Judov (upam) deležno začudenja, biciklisti pa so sprejemljiva tarča.
