Ideja o zaščiti parka, skozi katerega se letno sprehodi več kot milijon ljudi, obstaja že dolgo. Vendar vsi ukrepi, ki so bili doslej izvedeni, od tabel do obveščanja, niso bili uspešni. »Edini učinkovit način je fizična prepreka,« je izpostavil direktor Turizma Bled Blaž Veber. Letos zato s količki in vrvicami niso ogradili le pasu ob jezeru temveč tudi ostale zelenice v parku. Temu so dodali opozorilne tablice.

Park ni več plaža

Na delu so bili tudi sodelujoči v projektu Vprašaj me, sem domačin, ki so obiskovalce informirali o pravilih vedenja, okrepljena pa je bila tudi redarska služba, ki je kaznovala kršitelje. »Rezultat je ta, da je park ohranil svojo obliko, trava in rože niso bile prizadete in poškodovane. Prvič se je zgodilo, da park ni bil plaža ampak sprehajališče,« je učinke povzel Veber.

»Med Grajskim kopališčem in Hotelom Toplice skorajda ni bilo kopalca ali koga, ki bi se na tem območju sončil, in na to sem ponosen,« je izpostavil tudi blejski župan Anton Mežan in napovedal, da bodo po letošnjih uspehih naslednje leto takšen pristop razširili tudi na nekatera druga območja. Želijo si zagotoviti red med Hotelom Toplice proti Mlinem, pa tudi od Grajskega kopališča proti Mali Zaki in pa na Blejskem otoku.

Kot je dejal Mežan, ponekod zaradi kopanja, ležanja, vlečenja supov in čolnov v vode ter iz nje praktično sploh ni več zelenic, temveč le še blato. »Posledica tega je čez 10 let lahko povsem uničena obala,« je opozoril in dodal, da je zato treba včasih narediti tudi kakšen ljudem neljub korak. »Na Bledu so vsi dobrodošli, vendar pa je treba spoštovati pravila za prijaznejše sobivanje domačinov in turistov,« je poudaril.

Niso vsi navdušeni

Niso pa nad količki in vrvicami v parku navdušeni v kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je pojasnila krajinska arhitektka in konservatorka Nataša Koruza, so bile ograjice z vrvmi sprva mišljene kot začasna rešitev, dokler ne bi zrasla trava, nato pa naj bi jih umaknili.

Sedaj so te ograjice z vrvmi na območju parka že več let, prav tako jih ne vedno več. »Če naj bi bila to trajna rešitev za varovanje zelenic, bi bila potrebna drugačna ureditev,« je ocenila in kot problematične izpostavila tudi informacijske table z opozorili in prepovedmi.

Mežan je glede tega dejal, da sta dejansko samo dve možnosti, ali postaviti zaščito in opozorila ali pa dopustiti poležavanje na zelenicah in kopanje na tem območju. »Skratka, odločiti se moramo, ali je manj škode, da pustimo kaos, ali pa je manj škode, če zadevo lepo ogradimo, postavimo tablice in izvajamo nadzor,« je poudaril.

Krajinski, zgodovinski in simbolni pomen

Koruza je pojasnila, da je ambient Bleda vpisan v register kulturne dediščine od leta 2003, prizadevanja za varstvo tega območja pa so še starejša. »Zavedamo se kompleksnosti problema. To je živ prostor, ki ima izjemen krajinski, zgodovinski in simbolen pomen za Slovenijo,« je dejala in dodala, da je najdragocenejši del hkrati tudi pod največjim udarom.

»Mi si želimo urejenosti, projektnega pristopa,« je poudarila. Na zavodu so se z občino tudi že dogovorili, da bo pristopila k pripravi dokumenta o urejenosti krajine na tem območju, vključno s katalogom urbane opreme.

»To je ključnega pomena za naprej, saj je veliko lažje, če imaš neko usmeritev, na kakšen način delati, da bo sprejemljivo s strani stroke in same uporabnosti. Bled je izjemno obiskana destinacija in tu je treba pomisliti na res veliko stvari, da bodo na koncu vsi zadovoljni,« je izpostavil Veber, ki ve, da je urejenost kraja tista, ki turističnemu kraju daje dodano vrednost.

Kot je izpostavil župan, z zavodom za varstvo kulturne dediščine, za katerega je prav, da bdi nad tem območjem, dobro sodelujejo. »Z ustrezno komunikacijo in odkritim odnosom lahko pridemo do rešitve, ki je uporabna, hkrati pa ne kazi krajine in je v skladu s stroko,« je prepričan Mežan.