»Projektiranje severnega dela tretje razvojne osi je ves čas pod našim nadzorom in v tem delu ne prihaja do zamud. Do teh je doslej prihajalo na račun pridobivanja gradbenih dovoljenj in drugih soglasij, na kar pa niti mi niti ministrstvo za infrastrukturo žal nimamo vpliva,« pravi predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak. Tako Dars kot ministrstvo za infrastrukturo sta se namreč pred nekaj meseci znašla na tnalu zaradi nezadovoljstva Korošcev, ki so opozorili na zamude pri gradnji. Upali so namreč, da se bodo po trasi tretje osi že lahko zapeljali leta 2027, kot je bilo sprva obljubljeno. Hajdinjak je ob tem povedal, da zamud, do katerih prihaja zaradi dolgotrajnega pridobivanja gradbenih in drugih dovoljenj, ne bodo skrajševali na račun krajšanja rokov izvajalcem ali celo nižje kakovosti gradnje, saj se zavedajo, da bi s tem lahko ogrozili tudi varnost objektov.
Gradnjo bi lahko končali v štirih letih, če …
Po najnovejši novelirani različici, ki je že četrta, bi lahko del tretje razvojne osi zgradili do junija 2028. »To je pol leta prej, kot je predvidevala prejšnja časovnica,« je včeraj napovedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki se prav tako še kako dobro zaveda, da bo pot do pravnomočnih gradbenih dovoljenj še trnova. »Mi in Dars lahko izpeljemo vse postopke, pa lahko izdajo gradbenega dovoljenja zaustavi ena sama pritožba,« je priznala ministrica. Najnovejša časovnica sledi dodatni zunanji strokovni recenziji tehnološko najzahtevnejših odsekov, za katero sta se dogovorila Dars in ministrstvo za infrastrukturo, Dars pa jo je opravil v sodelovanju s priznanim projektantom Marjanom Pipenbaherjem. Ta je zagotovil, da bi gradnjo lahko končali v štirih letih. A le ob predpostavki, da bi imeli na voljo tudi dovolj kadra, saj to vpliva tudi na načrtovanje del v mnogih gradbenih podjetjih. »Gradnjo bo treba organizirati skladno z državnim prostorskim načrtom, pri tem pa upoštevati okoljevarstvene zahteve, čim bolje organizirati transport na gradbišču ter poskrbeti za vgradnjo presežkov materialov,« je še poudaril Pipenbaher, ki je posebej izpostavil odsek v dolžini 17 kilometrov med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki vključuje kar tri predore, 18 viaduktov in sedem mostov. Zato so ga razdelili na osem sklopov. Dela na sklopu Gaberke med Velenjem in Slovenj Gradcem so že končana, trenutno potekajo še na sklopih Jenina, Škalsko jezero in Konovo. Za sklope Škale, Velunja, Podgorje so v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj. Za sklop Velenje nameravajo zahteve za gradbeno dovoljenje vložiti avgusta. Odsek od Šentruperta do Velenja je razdeljen na tri etape. »Etapa Šentrupert se lahko glede na gradnjo objektov izvede povsem samostojno. Etapa Podgora in etapa Velenje pa sta močno medsebojno odvisni zaradi prevozov materialov iz izkopov ter materialov, potrebnih za vgradnjo v nasipe. Zato bi bilo racionalnejše, da se ti dve etapi gradita sočasno in v domeni istega izvajalca. S tem bo kar najbolj poskrbljeno za optimalno usklajen potek del v območju obeh etap,« piše v recenziji.
Korošci so skeptični
A kot je po slišanem dejal Matic Tasič, župan občine Prevalje in predsednik odbora za gradnjo tretje razvojne osi, tudi z novim terminskim načrtom niso zadovoljni. »Saj se gradi, a prepočasi. Izkušnje tudi kažejo, da je težko zaupati rokom, ki jih napovejo gradbena podjetja. Razen tega, da so dva sklopa premaknili, pa se vsebinsko ni nič spremenilo in skrajšalo. Res pa strokovnemu mnenju priznanega strokovnjaka Pipenbaherja ne oporekamo, saj se na to spozna in je tudi analiziral vse projekte,« je dejal Tasič, ki upa vsaj, da bo bodo pravnomočno gradbeno dovoljenje za odsek od Šentruperta do Velenja in nekatere na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem le dobili do konca leta. »Sem pa skeptičen, ravno zaradi tega, ker vsi vemo, da lahko zgolj ena sama pritožba spet vse premakne v prihodnost,« pravi Tasič. Kot je dejal, bodo zdaj počakali na zapisnik in do podrobnosti proučili vse terminske plane, nato pa sklicali odbor za gradnjo tretje osi in začrtali strategijo, kako naprej.
