V sodelovanju s študentskimi listami ZLŠD, Možgani MF, Fodem FDV, Magistrum PeF, LiLaSti FKKT, PM AGRFT in aktivnim študentstvom so za študente včeraj sami pripravili dva brezplačna veganska topla obroka. Kot je povedal eden izmed organizatorjev Domen Vrhovnik, so se za organizacijo prve študentske menze odločili, ko so opazili, kakšne težave je številnim študentom prinesla sprememba subvencije. »Študenti smo lačni, zdaj je izpitno obdobje, lačni pa se ne moremo učiti,« je opozoril in dodal, da »marsikdo med nami že tri tedne životari na slabi, nezdravi ali celo zamrznjeni hrani, ker smo izgubili možnost dobre in dostopne hrane. Ob zdravorazumskem sklepu bi dvig subvencij pomenil zmanjšanje doplačila študentov, a zdaj moramo plačevati še več.«

Spomnil je, da so stroški študenta v Ljubljani izredno visoki, saj cene najema sob v Ljubljani dosegajo tudi 300 evrov. Po njegovem mnenju je krivcev za težave več, med prvimi je država, ki študentom ne zagotavlja primernih štipendij in dovolj študentskih domov ter ne ureja razmer na področju študentskega dela. Drugi krivec naj bi bili gostinci, ki si želijo iztržiti čim višje dobičke in jim študentje prej kot vir zaslužka pomenijo breme. Ob uvedbi so bili boni eden izmed virov pomoči ljubljanskim gostincem, a po opažanju študentov danes zaradi turistov študentov ne potrebujejo več. »Študentska hrana naj postane neprofitna in naj ne služi zagotavljanju zaslužka zasebnih gostinskih lokalov,« so poudarili. Kot tretjega akterja Vrhovnik vidi družino študentske organizacije, ki po njegovem mnenju ni sposobna kritično ovrednotiti dogajanja in le podpira ukrepe, ki so ji ponujeni.

Premalo različne prehrane

Študentska prehrana pa ni problematična le s finančnega vidika. Študent Medicinske fakultete, Tadej Rajgelj, težave vidi tudi v hranilni sestavi študentskih obrokov. »V teoriji naj bi zdrav in polnovreden krožnik vseboval polovico zelenjave, četrt beljakovin in četrt ogljikovih hidratov. Po teh smernicah so zapisani tudi predpisi za študentsko prehrano, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, vendar jih upošteva le manjši del ponudnikov,« je povedal in dodal, da »sistem ni dovolj inkluziven, saj diskriminira tiste študentke in študente, ki imajo kronične in neozdravljive zdravstvene težave. Največ težav z uporabo bonov imajo prav študentke in študentje s celiakijo, ki se morajo izogibati glutenu. Zaradi cenovne dostopnosti je gluten pogosto prisoten v naši prehrani, predvsem prek pšenice, a za nekatere je življenjsko nevaren, zato mora biti priprava njihove hrane izjemno previdna, čemur se večina gostincev izogiba.« Prepričan je, da bi morale obstajati študentske menze, saj tudi za osnovnošolce in srednješolce skrbijo šolske menze.

Na Medicinski fakulteti in Fakulteti za družbene vede so v zadnjih tednih izvedli raziskavo o študentski prehrani ter ugotovili, da 37 odstotkov študentov svojo prehrano ocenjuje kot nepestro, kar 46 odstotkov pa jih redno izpušča obroke, od tega 10 odstotkov zaradi denarne stiske. Izkazalo se je tudi, da študentski boni pomenijo pomemben prispevek k redni študentski prehrani, saj štirje od petih študentov (82,7 odstotka) uporabljajo študentske bone več kot enkrat na teden, skoraj dve petini (38,7 odstotka) pa več kot trikrat na teden.