Seveda se najprej vprašamo, kdo je dolžan nadzorovati kakovost vode. Monitoring kakovosti površinskih vodotokov izvaja ARSO na osnovi zakonskih in podzakonskih podlag ob upoštevanju zahtev vodne direktive ter drugih smernic in strokovnih navodil za vzpostavitev in izvajanje monitoringa.
Kdo je dolžan nadzorovati
Vodja sektorja za kemijsko stanje voda na Agenciji za okolje Mojca Dobnikar Tehovnik je potrdila, da je nadzor kakovosti vode površinskih vodotokov v pristojnosti države. Jemljejo vzorce in jih analizirajo, ne morejo pa predvideti in preprečiti onesnaženj, saj bi sicer morali nadzorovati vsak meter nepregledne množice vodotokov v Sloveniji. Kot pravi, se takšni primeri, kot smo jim bili priča v zadnjih dneh na Gradaščici, na žalost dogajajo povsod, tudi v tujini, saj so to predvsem dogodki, na katere ne morejo vplivati: »Skrb zbujajoče je, da posamezniki kljub temu, da toliko govorimo in pišemo o varstvu okolja, še vedno brez slabe vesti odmetavajo v naravo in vode vse mogoče. Ja, neverjetno, ampak še so takšne negativne izjeme.« Gre za neumnost posameznika, za brezvestnost kapitala ali kaj tretjega? V vsakem primeru je izjemno pomembno, da takšne negativne izjeme pristojne službe odkrijejo.
Suša in katastrofalne
posledice onesnaženja
Mojca Dobnikar Tehovnik je ocenila, da vode v Sloveniji sicer ta hip niso slabše kakovosti, ker pa so visoke temperature in je nizek pretok, so veliko bolj občutljive za vsako onesnaženje. Hidrolog Janez Polajnar je celo ocenil, da so lahko posledice tudi manjših onesnaženj voda zaradi hude suše uničujoče. Pri tem meteorologi ne predvidevajo obilnejših padavin vse do jeseni ali celo zime. Pri napovedih so sicer previdni, a letošnja suša bo po vsej verjetnosti ena hujših in ena med najbolj katastrofalnimi.
Kolikšno je pomanjkanje vode, se vidi že v dejstvu, da močni nalivi, celo poplave zaradi močnega deževja 29. junija na Koroškem in v sosednji Avstriji, sploh niso vplivali na vodostaj reke Drave, v katero so se narasli pritoki zlivali. Vodostaj Drave je namreč še vedno rekordno nizek. Suša. Janez Polajnar je ob tem spomnil na star pregovor: Moča vzame en kos kruha, suša pa dva.
Spremljanje kakovosti vode že dolgo ni zakonska obveznost lokalne skupnosti, a mestna občina Ljubljana kljub temu to izvaja. Alja Bebar z MOL je povedala, da kakovost površinskih vodotokov spremljajo že od leta 1998, dvajset let kasneje pa so pričeli še s pogostejšim monitoringom mikrobioloških parametrov, ki ga izvajajo enkrat na teden od začetka junija do konca septembra na štirih lokacijah na Ljubljanici (pred vasjo Lipe ob Vodovodnem mostu, pred izlivom Ižice na koncu Črne vasi, pri gostilni Livada, na Špici), na dveh lokacijah na Savi (nad in pod izlivom Gameljščice v Savo) in v Gameljščici pred izlivom v Savo. Na teh vzorčnih mestih opazujejo bakterije, ki so z vidika ocenjevanja kakovosti vode za potrebe vzpostavitve kopalnih voda najpomembnejše.
Ljubljanica in Sava nimata statusa kopalnih voda
Da lahko površinska voda pridobi status kopalne vode, je namreč treba redno spremljati mikrobiološke parametre in na podlagi večletnega monitoringa zagotoviti, da ti parametri ne presegajo mejnih vrednosti skladno z uredbo o upravljanju kopalnih voda. In kaj kažejo rezultati? Kemično stanje Ljubljanice in Save je vseskozi dobro, so pa še vedno posamezna preseganja mikrobioloških parametrov. Ta preseganja so bolj prisotna v Ljubljanici, precej manj pogosta pa so pri vzorcih reke Save. Zato ne Ljubljanica ne Sava še nimata statusa kopalnih voda.
»Monitoring izvajamo, ker želimo imeti podatke o kakovosti voda na območju MOL, spremljati spremembe v kakovosti voda in ustrezno ukrepati za izboljšanje vodnih razmer. Hkrati se čutimo odgovorne, da na tak način seznanjamo naše meščane s kakovostjo voda in tako skrbimo, da ne prihaja do kopanja v vodah neprimerne kakovosti in do morebitnih zdravstvenih težav,« je sporočila Alja Bebar.
V zbiralniku našli strjene betonske plošče
Dežurni na oddelku za zaščito in reševanje MOL je bil obveščen o poginu rib v Gradaščici v torek zvečer. Javno podjetje Voka Snaga je začelo pregledovati kanalizacijski sistem in čistiti kanalizacijo na območju razbremenilnika na Hajdrihovi do krožišča Gunduličeve in Kopališke, izvedli pa so tudi pregled kanalizacije s kamero. Kot so sporočili, se je izkazalo, da je neznani povzročitelj izpustil v zbiralnik javne kanalizacije večjo količino cementnega mleka, kar je povzročilo zamašitev zbiralnika. Zato so odpadne vode iztekale prek razbremenilnika v Gradaščico.
Vzorce vode iz Gradaščice, v kateri so v torek našli poginule ribe, analizirajo na Inštitutu Jožefa Stefana, rezultati pa bodo znani predvidoma v ponedeljek. Najprej so sicer pomislili na izliv fekalnih voda, toda predsednik ribiške družine Dolomiti Brane Tovornik je o tem takoj podvomil. Poudaril je, da je bil vonj onesnažene vode jedek in je ribiče ob bregu celo silil na kašelj. Vsekakor drži, da je v tem času hude suše res izjemno pomembno, da se držimo pravil igre, ki smo jih postavili zgolj zato, da ne bi uničevali okolja, v katerem živimo. Odgovor na vprašanje z začetka, ali bi nas moralo skrbeti, je dokaj jasen, če se vprašamo, kdo meče odpadke v naravo in vodo. Mi oziroma posamezniki med nami. Nihče drug.
