Mestna občina Ljubljana (MOL) je v zadnjih dveh tednih v Centru Rog organizirala tematske delavnice za vizijo Ljubljane 2045 z izhodišči za pete spremembe in dopolnitve OPN MOL ID. Na delavnicah – prvi dve sta potekali pod naslovoma Odpornost na podnebne spremembe in Podoba mesta in mestne krajine, tretja sledi v četrtek, 23. novembra, na temo Mesto dobre dostopnosti – sodeluje strokovna javnost. Druge delavnice v torek, 14. novembra, ki se je posvečala vprašanjem, povezanim s podobo mesta in mestne krajine, se je udeležilo več kot 60 strokovnjakov z različnih področij, ki se ukvarjajo s prostorom oziroma mestom. Kot je poudarila Mojca Foški, ki je skupaj z Almo Z. Lamovšek – obe sta z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, kjer na katedri za prostorsko planiranje izvajajo delavnice in pripravljajo predstavitev rezultatov – delavnico moderirala, je seznam strokovnjakov, služb in organizacij, ki jih je MOL nagovorila za udeležbo, zelo heterogen. Zajema vse od različnih strokovnih služb ljubljanske občine, ministrstev, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, nevladnih organizacij do fakultete, samostojnih podjetnikov in podjetij. »V zadnjih desetletjih se v te procese vedno več in vedno pogosteje aktivno vključujejo različne oblike javnosti, saj si na koncu želimo dokumenta, ki je družbeno sprejemljiv,« je pojasnila Mojca Foški.
Arhitekturna in urbanistična odličnost
V uvodnem delu delavnice je nekaj izhodišč za nadaljnja razmišljanja predstavil podžupan MOL, zadolžen za urbanizem, Rok Žnidaršič. Poudaril je, da želijo z vizijo Ljubljane 2045 in OPN MOL skrb za podobo mesta in mestne krajine v Ljubljani okrepiti z arhitekturno ter urbanistično odličnostjo ter ustvarjanjem pestre, povezane in odporne mestne krajine, kar vse skupaj v sodobnih pogojih uokvirjajo podnebne spremembe. V nadaljevanju sta sledili predavanji krajinske arhitekte Darje Matjašec z Biotehniške fakultete in arhitekta Vase J. Perovića s Fakultete za arhitekturo.
V mestu je pomembna
pokritost s krošnjami
Docentka Matjašec je poudarila, da ima v sodobnosti narava v mestu izrazito socialno vlogo in osrednje mesto pri blaženju podnebnih sprememb, čemur morajo slediti načini urejanja prostora. Inkluzivnost mesta in prilagajanje na podnebne spremembe pa naj sta pomembni vodili tudi za Ljubljano, ki se po napovedih švicarskega inštituta Crowther Lab segreva najhitreje na svetu in bo tako temperatura do leta 2050 narasla za osem stopinj Celzija. Kot je poudarila krajinska arhitektka, ima Ljubljana umetno ustvarjeno javno mnenje o zeleni prestolnici, pri čemer je bolj povedno oziroma smiselno kot o številu dreves govoriti o pokritosti mesta s krošnjami. V tej smeri denimo deluje Toronto, kjer so si zadali, da bodo površino mesta pod krošnjami dreves do leta 2050 zvišali na 40 odstotkov. V predavanju je krajinska arhitektka navedla tudi nekatere mednarodne zaveze in pobude, denimo da Evropska unija poziva k ambicioznemu ozelenjevanju mest in ohranjanju starih in starajočih se dreves ter drevesnih sestojev. Pri tem je omenila priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da bi moral imeti vsakdo največ 300 metrov od doma vsaj pol hektara veliko zeleno površino.
Moč mesta je v prostorskem načrtovanju
»Mesto ima moč, da skozi prostorsko načrtovanje usmerja kapital. Moč mesta danes tako ni v zemljiščih, ki jih ima v lasti, temveč v prostorskem načrtu,« je v svojem predavanju izpostavil arhitekt in profesor Vasa J. Perović, ki je pri ustvarjanju podobe mesta in mestne krajine opozoril na odgovornost mesta tako v vlogi načrtovalca kot naročnika. »Odgovornost mesta je poleg načrtovanja v zagotavljanju radikalne kvalitete novih projektov, ki prepoznavajo nove socialne pogoje dela in življenja ter zaznavajo oziroma odgovarjajo na spremembe socialne organizacijske strukture družin.« Pri tem mora biti mesto pionir, denimo v tem, da se način življenja danes tako spreminja, da morajo biti stanovanja drugače zasnovana, je dejal arhitekt. Poleg tega je pomembno zavedanje, da podoba mesta kot estetska kategorija mestu sama po sebi ne daje kvalitete, temveč mu to daje njegova kakovost bivanja, kakovost uporabe, torej življenje v njem.
Velik del ciljev o zelenih površinah
Delavnica Podoba mesta in mestne krajine se je po predstavljenih izhodiščih nadaljevala za omizji, na katerih so se udeleženci v skupinah posvetili opredelitvi ciljev, ki po njihovem zadevajo zadano tematiko in sodijo v vizijo Ljubljane 2045. Velik del ciljev se je nanašal na zelene površine v mestu, med temi so denimo navedli pomen ohranjanja zelenega prostora in ustvarjanja novega, okrepitev funkcij zelene infrastrukture in oblikovanje ter prenovo četrtnih središč s poudarkom na zelenih površinah. Med cilji, ki so nastali na delavnici, so tudi prenova obstoječega urbanega in stavbnega tkiva v Ljubljani, spodbujanje kakovostne gradnje, revitalizacija degradiranih območij, mesto za vse in krepitev lokalnih skupnosti, mesto dobrega počutja in vključujoče mesto, kakovosten in dostopen javni prostor, ohranitev naravne in kulturne dediščine, kakovostna zvočna krajina in drugo. V drugem delu so udeleženci k ciljem, ki so jih izvajalci delavnice izbrali med najpogosteje navedenimi, predlagali ukrepe za njihovo izpolnitev. Za zagotavljanje kakovostnih zelenih površin in povezanega javnega zelenega sistema so med drugim izpostavili pomen učinkovitega sodelovanja različnih deležnikov, za prenovo obstoječega stavbnega tkiva denimo spodbujanje prenov, in ne novogradenj, za krepitev javnih prostorov pa na primer odkupovanje nezazidljivih zemljišč za javno rabo. Sintezo rezultatov vseh treh delavnic bodo predstavili predvidoma v začetku prihodnjega leta na zaključni mednarodni delavnici.
