V rodnem Šoštanju so se poklonili pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu s festivalom Drobna pesem. Na dan rojstva so se ga spomnili tudi v Trstu, v tamkajšnjem Slovenskem stalnem gledališču, kjer so pripravili literarni večer z naslovom Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Večer pa začeli s Slutnjo, verzi še ne 16-letnega mladeniča, ki so nastali leta 1938, v viharnih predvojnih časih. Kajuhu so se poklonili tudi na Televiziji Slovenija, kjer so o njem predvajali nov dokumentarno-igrani film z naslovom Samo en cvet, avtorja Zvezdana Martića. Dokumentarec v ospredje postavlja nastanek Kajuhove pesniške zbirke Pesmi, edine, ki je izšla za časa njegovega kratkega življenja. Medtem ko je bil v partizanih vodja kulturniške skupine XIV. divizije, je v nemogočih razmerah sredi notranjskih gozdov nastala zbirka, ki jo je Kajuh narekoval po spominu. V filmu se prepletata dve rdeči niti: Kajuhova partizanska zgodba in zgodba o skupini mladih na pohodu po poteh XIV. divizije. Vizualno gre za menjavo črno-belih fotografij Kajuha in XIV. divizije ter barvnih posnetkov današnje pokrajine ob poti XIV. divizije, po kateri hodi skupina mladih, podobna kulturniški skupini divizije.
»V Šoštanju smo izjemno ponosni na zapuščino našega rojaka, ki je vodilo vsem generacijam, moč njegove besede pa svetel kažipot človeških vrednot, kot so domoljubje, človekoljubje ter preprosto občutek za krivico, bolečino in trpljenje vseh zatiranih ljudi. Karel Destovnik - Kajuh je pesnik vseh časov in vseh generacij in vse, kar je zapustil, je zapisal z ljubeznijo. Z ljubeznijo do matere, domačega kraja, z ljubeznijo do izbranke, predvsem pa z ljubeznijo do slovenskega naroda in slovenske besede,« je novi župan Šoštanja Boris Goličnik povedal na slovesnosti v čast Kajuhu, ki se je je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Sto dejstev o Kajuhu
Že vse od 23. novembra pa je na šoštanjskem Trgu svobode na ogled tudi plakatna razstava Sto dejstev o Kajuhu, ki so jih zapisali, a ne povsem dobesedno, z zeleno tinto. Podobno kot je Kajuh pisal pisma svojemu dragemu prijatelju Kostji. »Pripravili smo 100 ilustriranih kratkih zapisov s poudarki iz njegovega življenja in literarnega ustvarjanja. Tako si lahko ustvarimo vsaj približno predstavo o Kajuhovi veličini in globini njegove poezije. Na pesnikov stoti rojstni dan, 13. decembra 2022, pa je izšla še reprezentančna knjižica v tiskani obliki in žepnem formatu. Poleg stotih ilustriranih zapisov smo vanjo vključili izbor 13 Kajuhovih pesmi, ki ponazarjajo pesnikov ustvarjalni lok: pesmi s socialno tematiko, futuristične, ljubezenske, uporniške in partizanske pesmi,« so ponosni na občini Šoštanj.
Kajuh, ki je psevdonim in partizansko ime pesnika, ki se je kot Kajuhov Tonč prvič podpisal v partizanih, konec leta 1942, dejansko pa gre za ljudsko poimenovanje ptice ujede kanje oziroma kanjuha. Pri Kajuhu se je reklo tudi najemniški koči na gozdnatem pobočju ob pešpoti v Skorno pri Šoštanju, kjer je verjetno nekaj časa živel tudi Kajuhov ded Destovnik, to območje pa še danes preletavajo kanje. Kajuh je umrl star komaj 21 let blizu rodnega doma. V zgolj šestih letih, od leta 1938 do 1943, je ustvaril več kot 150 pesmi, ki so bile do leta 2021 prevedene v 21 jezikov, malo več kot polovica pa jih je uglasbenih, nekatere celo večkrat. Kajuh slovi kot partizanski pesnik, pesnik upora, pesnik upanja. Njegova poezija je slovenska klasika 20. stoletja.
