Arheologi iz podjetja Arhej, ki se ukvarja z arheološkimi raziskavami, so na zemljišču med Erjavčevo in Gregorčičevo ulico, za osnovno šolo Majde Vrhovnik, izkopali del kloake in ceste dekumana J ter insulo XXXVI. Gre za zahodni del rimske Emone, pri čemer cesto, ki so jo odkopali na tem najdišču, kot pojasnjuje arheolog in direktor Arheja mag. Matjaž Novšak, sočasno raziskujejo tudi na najdišču pri Drami, kjer izkopavanja potekajo pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Del te antične ceste je Arhejeva ekipa pred osemnajstimi leti raziskovala že na južnem delu Šumija, kjer so sicer odkopali več emonskih cest, ki so potekale od vzhoda proti zahodu, kar nasploh velja za dekumane.
Do antičnih plasti so arheologi prišli na metru in pol globine. Z izkopavanjem bivanjske arhitekture in obrtniških delavnic so vstopili v začetek prvega stoletja našega štetja, ko so vzpostavili Emono. Najstarejše plasti, do katerih so se na najdišču dokopali najprej pri cesti, kot pojasni arheologinja iz Arheja dr. Tina Žerjal, pa so s konca prvega stoletja pred našim štetjem, »kar je obdobje pred nastankom Emone. Na tem prostoru so občasno prebivali vojaki, ki so postavljali vojaške tabore, pri čemer sta bila v tistem času prava naselbina in stacionarni vojaški tabor na drugi strani Ljubljanice na Prulah in Gornjem trgu pod grajskim gričem.«
Steklarska delavnica v insuli
Na podlagi zemljevida Emone so arheologi predpostavljali, kaj bodo na zemljišču, ki ga raziskujejo, izkopali, ne pa tudi, kakšno je bilo življenje v insuli. »Domnevamo, da je bila v enem od prostorov te rimske stanovanjske stavbe steklarska delavnica. Našli smo nekaj steklenih polizdelkov in steklarski odpad, poleg tega smo v objektu izkopali tudi ognjišča in v enem od manjših prostorov ostanke talnega ogrevanja,« pripoveduje Tina Žerjal. Našli so tudi več kot 500 drobnih predmetov, med njimi kovance, broške različnih oblik, pasne sponke in tudi železno puščično ost, kar je edino orožje, ki so ga odkrili na tem najdišču, odkopali pa so ga v jami nad cesto. Kot povesta arheologa, število odkritih drobnih predmetov niti ni tako veliko, saj pri arheoloških izkopavanjih ostalin rimskih mest po navadi govorijo tudi o 10.000 najdbah drobnih predmetov.
Nove raziskave najdišča
Kot z veseljem nad raziskovanjem izkopanin pove Matjaž Novšak, bodo s tega najdišča »prvič vzeli vzorce za mikrogeomorfologijo, ki bo dala izsledke iz ostalin, ki jih s krampom in lopato ne moremo odkriti. Takšnih raziskav še pred nekaj leti v Sloveniji nismo izvajali, zato z vsakim izkopom kloake na podlagi novih metod lahko pridemo do novih rezultatov.« V tem primeru bodo za mikroskopsko analizo vzeli vzorce sedimentov iz kanalizacije, na podlagi tega pa bodo lahko raziskali, kaj so Emonci jedli. Prav tako bodo vzorec sedimenta vzeli tudi iz tal domnevne steklarske delavnice, kjer so odkrili tudi dobro ohranjen tlak, laboratorijske analize pa bodo podale še druge vpoglede v ta prostor.
