Na republiškem stanovanjskem skladu trenutno potekajo projekti za 2500 javnih najemnih stanovanj. Ker že imajo 7000 stanovanj, je še vedno uresničljiv načrt, po katerem bi sklad do leta 2025 upravljal 10.000 stanovanj. Zlasti po novici, da jim je ministrstvo za okolje in prostor iz načrta za okrevanje in odpornost odobrilo 38,25 milijona evrov in da so pri Razvojni banki Sveta Evrope pridobili posojilo v znesku 70 milijonov evrov. Na podlagi teh dveh virov bi lahko do leta 2026 dokončali 1244 javnih najemnih stanovanj, ki so v različnih fazah izvedbe.
Najbližje dokončanju so projekti iz razpisa načrta za okrevanje in odpornost. Prva faza projekta Pod Pekrsko gorco v Mariboru je celo že končana in čaka na uporabno dovoljenje, tako da bodo na skladu že predvidoma jeseni objavili razpis za najem 182 stanovanj (30 je oskrbovanih). V drugi fazi soseske bodo zgradili 158 stanovanj (spet s 30 oskrbovanimi), za ta stanovanja naj bi uporabno dovoljenje dobili prihodnje leto. Za ta dva projekta bodo namenili skoraj 23 milijonov evrov iz razpisa. Večja projekta sta še Nova Dolinska v Kopru z 91 stanovanji in Podbreznik s 103 stanovanji v Novem mestu, ki naj bi uporabno dovoljenje dobila leta 2024.
Ljubljana ni bila prioriteta
Ob tem je zanimivo, da je bil sklad na razpisu za sredstva načrta za okrevanje in odpornost neuspešen s 1. fazo projekta Glince v Podutiku, kjer naj bi gradili 60 stanovanj. Direktor sklada Črtomir Remec je povedal, da zato, ker Ljubljana tako kot recimo obljubljanske občine ni bila v prvem prioritetnem razredu, konkretna soseska pa je načrtovana en energetski razred nižje od drugih projektov, za katere so dobili sredstva. Na vprašanje, kdo je presodil, da Ljubljana ne spada v prvi prioritetni razred, je odgovoril, da so kriterije oblikovali na ministrstvu za okolje in prostor.
Projekt Glince v Podutiku bodo na skladu financirali tudi s posojilom Razvojne banke Sveta Evrope, enako kot stanovanjsko sosesko Dolgi most s 40 stanovanji, ki se že gradi in za katero pričakujejo uporabno dovoljenje prihodnje leto. Večje projekte blizu Ljubljane, kjer najemnih stanovanj kronično primanjkuje, načrtujejo tudi v Lukovici, kjer projektirajo 80 stanovanj, in v Kranju ob Savi, kjer je v načrtu 159 stanovanj. Obe soseski naj bi bili dokončani leta 2025. Gradnja stanovanj v Ljubljani bo po tem letu odvisna od tega, ali se bodo z državo dogovorili za prenos zemljišč slabe banke in sistemski vir financiranja, in seveda tudi od tega, katera zemljišča bodo na voljo, pri čemer bo tudi pri zemljiški politiki po Remčevih besedah treba poiskati sistemsko rešitev v sodelovanju z občinami.
Za zdaj je tako za območje Ljubljane jasno le, da namerava državni stanovanjski sklad v naslednjih fazah soseske Glince v Podutiku graditi še vsaj 300 stanovanj, optimistični so tudi glede prenosa zemljišč slabe banke, pri čemer Remec izpostavlja predvsem parcele nekdanjega Cestnega podjetja Ljubljana za Bežigradom, kjer bi bilo mogoče zgraditi okoli 110 stanovanj, zemljišča med Cesto dveh cesarjev in južno obvoznico, na območju tako imenovanega vrtnega mesta Sibirija, kjer bi verjetno lahko zgradili vsaj 200 stanovanj, in pogojno zemljišča nekdanjega kamnoloma v Podutiku, kjer bi lahko po nekaterih ocenah gradili celo okoli 1000 stanovanj, a bi bila gradnja v terasah zelo zahtevna in draga.
Želja so Stanežiče
Zato si Remec želi, da bi se v prihodnjih letih na ljubljanski občini bolj ambiciozno lotili kakšnega res velikega stanovanjskega projekta, kot je bil v preteklosti recimo zastavljen v Stanežičah, kjer bi lahko gradili več kot 3000 stanovanj, ali pozidave
območja severno od Litijske ceste proti Bizoviku.
Remec je poudaril, da bi morali z državo že snovati tudi nov nacionalni stanovanjski program za obdobje 2025–2035, v katerem bi radi na skladu pridobili dodatnih 10.000 javnih najemnih stanovanj, kar bi po njegovih besedah pomenilo, da bi na leto za to potrebovali vsaj 100 milijonov evrov. To je tudi najvišji znesek, do katerega bi se sklad v prihodnjih letih še lahko zadolžil, kar pomeni, da bodo po letu 2025 sredstva za stanovanjsko gradnjo, če se medtem ne bo našel sistemski vir, praktično presahnila.
