Kranj. Spomin na čas, ko so bili tudi Gorenjci kratek čas v svoji zgodovini Francozi, te dni živi v stebriščni dvorani kranjske mestne hiše. »Dogodki, povezani s tem obdobjem, so se ljudem tako vtisnili v spomin, da še danes najdemo bogato izročilo o njih. Najbolj znana je upodobitev na panjski končnici, na kateri kmet ziblje Francoza. Nekaj časa ga ziblje in mu poje uspavanko, nato pa ima dovolj in ga zvrne iz nje,« rdečo nit razstave Bi ga zibal ali zvrnil?, posvečene 210. obletnici konca Ilirskih provinc, opiše mag. Barbara Kalan, ki je skupaj z Anjo Poštrak soavtorica razstave.

Obiskovalci privlačne razstave, ki bo na ogled do konca februarja prihodnje leto, med drugim izvedo, da je Napoleon Bonaparte 14. oktobra 1809 v Schönbrunnu pri Dunaju razglasil Ilirske province. »Nastala je čudna država, 'dežela pritiklina' francoskega cesarstva. V njej so izobešali francosko zastavo in uporabljali francoski grb. Nekateri francoski zakoni so veljali, vendar ne vsi. Kranjska je bila ena izmed šestih civilnih provinc, ki so sestavljale Ilirske province. Del Kranjske je bila tudi Gorenjska, ki je imela upravno status okrožja. Sprva je spadala pod distrikt Ljubljana, od leta 1813 pa v nov distrikt s središčem v Kranju. Na Gorenjskem so bili štirje distrikti: Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Kamnik. Najnižje upravne enote Ilirskih provinc so bile občine – merije. Na Gorenjskem je bilo enaintrideset občin, največja je bila Kranj,« avtorici razstave strneta njeno rdečo nit.

Različni odzivi ob prihodu Francozov na naše ozemlje

Pod razstavljene predmete se poleg Gorenjskega muzeja podpisujejo tudi Srečko Rože iz Vojaškega muzeja Tabor, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej in Mestna knjižnica Kranj. Na ogled so med drugim suknjič francoske pehote, vrhnji suknjič francoskega huzarja in hlače pripadnika konjenice ter otroški vojaški srajci. Razstava razkriva vsakodnevno navzočnost Francozov med ljudmi in izraža splošno vzdušje v tistem času: od hudih bojev s Francozi, ropov in iskanja železnih blagajn do pozitivnih in negativnih lastnosti novih gospodarjev, obveznih prevozov s konji in voli za francosko vojsko ter oddajanja hrane.

»Nekatere novosti in družbene spremembe so ljudje sprejeli, drugih ne. Bi imeli Francoze radi ali ne? So ilirski časi boljši ali mogoče slabši kot poprejšnji? Nam je ta čas sploh prinesel kaj dobrega? Bi ga zibal ali zvrnil?« se med drugim sprašujeta avtorici razstave, ki menita, da so bili odzivi ob prihodu Francozov na naše ozemlje različni. Francoske oblasti so namreč v vsakdanje življenje prinesle novosti in družbene spremembe, ki niso bile vedno po pričakovanjih ljudi. Sistem Napoleonovega imperija so bili tudi novi zakoni, upravne enote in uradniki, na drugi strani pa so se okrepile vloga slovenskega jezika v osnovnem in srednjem šolstvu, reforme v upravi in sodstvu ter ideja o enakosti vseh državljanov pred zakonom. »Vse to je pripomoglo k dvigu narodne zavesti. Na eni strani izobraženci, ki so večinoma spoštovali francosko prisotnost, na drugi strani preprosti kmečki ljudje, ki jih je francoska revolucija najbolj prizadela,« poudarjata avtorici razstave. x