Pandemija koronavirusa je imela zastrašujoč vpliv na duševno zdravje mladih. »Zavedali smo se, da nas bo največ dela čakalo takrat, ko bo vse potihnilo. Nismo hoteli, da bi se pozabilo tisto, kar se je v času covida zgodilo otrokom in mladostnikom. Marsikdo še zdaj plačuje ceno za to, oblikovanje varne skupnosti Iniciativa za duševno zdravje (IDZ) je bil odgovor na njihove stiske,« je pojasnila pobudnica IDZ Ksenja Kos. Kot certificirana psihoterapevtka za odrasle, otroke in mladostnike se je znašla v začaranem krogu. »Povpraševanja po psihoterapiji, predvsem na področju otrok in mladostnikov, je toliko, da bi morali name čakati nekaj let. Rešitev sem videla v drugačni organizaciji dela na področju duševnega zdravja. Tako sem v iniciativi, v kateri želimo normalizirati pojem duševnega zdravja, združila strokovne delavce s področja otrok in mladostnikov ter iz različnih panog: zdravstva, policije, šole in vrtca,« je razložila Kosova.

V iniciativi danes deluje 17 strokovnih delavcev in podpornikov, ki vidijo smisel v skupnosti. Najprej so želeli opolnomočiti odrasle, da bodo lahko predihavali lastne stiske in jih ne bodo valili na otroke, zdaj nadaljujejo z opolnomočenjem odraslih, da bodo lahko obvladovali stiske otrok in mladostnikov ter s tem oblikovali pogoje za zdrav razvoj otrok in mladostnikov.

»Usmerjamo se v razvoj zdrave skupnosti, ljudi želimo povezati med seboj. Prepričani smo, da moramo najprej najti varen stik z odraslimi, potem lahko ustvarjamo zdrav prostor za otroke in mladostnike. V sodelovanju z Zavodom Sotočje bomo v okviru kluba Jedro novembra, ki je mesec preventive, organizirali srečanja s starši. Želimo, da postanejo starši sooblikovalci svojega razvoja in ne zgolj pasivni prejemniki vsebin s predavanj. Odrasli moramo postati varuhi otrokovega prostora. IDZ želi ta prostor ponuditi otrokom, zato razvijamo idejo doživljajskega igrišča, stran od prekomerne uporabe ekranov in usmerjeno v razvoj naravnega in varnega vrstniškega stika,« je pojasnila Kosova.

Hitre rešitve namesto
vztrajnega ukvarjanja s sabo

Prostor otrok in mladostnikov sta tudi šola in prostor obšolskih dejavnosti, poudarja sogovornica, zato IDZ nagovarja tudi odrasle, ki so povezani z njimi: »Vsem šolam in vrtcem v občini Medvode smo priskrbeli psihoterapevta, ki ima vlogo zunanjega svetovalca in se odziva na potrebe odraslih v šolah, vrtcih, klubih. Glavni namen je delo s strokovnimi delavci v smeri senzibilizacije, razumevanja določene težave in učenja ukrepanja ob težavi. Za strokovne delavce pripravljamo strokovna usposabljanja v obliki predavanj, delavnic, strokovnih konzultacij z elementi supervizije. Izvedli bomo tudi nekaj konkretnih dejavnosti za otroke in mladostnike, naš cilj je v šole integrirati dejavnosti za prepoznavanje stresa v sebi, procesiranje stresa in skrbi zase ter krepitev sočutja, ki gradi varno skupnost vrstnikov.«

Ksenja Kos dodaja, da je psihična odpornost in s tem zdravje otrok in mladostnikov odvisno od stabilnosti odraslega: »Dandanes se preveč usmerja v 'pravilno' vzgojo. Spoznali smo že, da recepti ne delujejo, pa jih še kar iščemo. Kar je razumljivo – hrepenimo namreč po hitrih in učinkovitih rešitvah, ker je ukvarjanje s samim seboj dolgotrajen in vztrajen proces.«