»Robotsko asistirana kirurgija je eden od paradnih konjev naše bolnišnice. Na to smo izjemno ponosni, čeprav smo se na začetku spopadali z različnimi ovirami,« pravi Dragan Kovačić, direktor Splošne bolnišnice Celje (SBC), ki je bila osem let tudi edina, ki je pri nas izvajala tovrstno kirurgijo. Pred petimi leti so prvi robotski sistem nadomestili z novejšim modelom da Vinci Si. »Na svetu trenutno deluje več kot 7500 tovrstnih robotskih sistemov, 20 odstotkov jih je v Evropi, pri nas sta dva. So pa ti sistemi ves čas svojega delovanja povezani s spletom in pod nadzorom proizvajalca. Da je ta robotski sistem res vrhunski, dokazuje dejstvo, da se v trinajstih letih ni nikoli pokvaril in zaradi morebitnih okvar ni bil odpovedan noben poseg,« je povedal specialist urologije Sandi Poteko. In dodal, da je bilo od leta 2000 po svetu opravljenih več kot deset milijonov robotsko asistiranih operativnih posegov. V celjski bolnišnici so za delo z robotskim sistemom izurjeni trije kirurgi, letno pa samo na področju urologije, zaradi raka prostate, ki je ena najpogostejših bolezni pri moških, starih od 60 do 79 let, opravijo okoli 250 posegov.
Manj invazivno in manj boleče
Ker so inštrumenti v telo uvedeni skozi nekaj majhnih vhodnih rezov, je takšen poseg za pacienta manj invaziven in tudi manj boleč, manj je transfuzij, zapletov in tudi brazgotin. Tudi bivanje v bolnišnici je po takšnem posegu krajše, vrnitev k običajnim dnevnim aktivnostim pa hitrejša. »Sami spremljamo tako rezultate onkološkega kot tudi funkcionalnega zdravljenja. Pri onkološkem zdravljenju zelo dobro sodelujemo z urološko-onkološkim konzilijem na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Operativne, pooperativne, onkološke in funkcionalne rezultate programa pa predstavljamo na številnih strokovnih srečanjih doma in v tujini,« je še povedal Poteko iz SBC, kjer so pred trinajstimi leti, ko so v delo uvedli robotsko asistirano kirurgijo, razburili kar nekaj duhov.
Višje stroške nove tehnologije so pokrivali z donacijami, kratek čas tudi z doplačili pacientov. »Po trinajstih letih in več kot 3000 opravljenih robotsko asistiranih posegih smo preverili, koliko so se z uporabo nove tehnologije zmanjšali skupni stroški zdravljenja rakavih bolnikov, pri katerih smo jo uporabili. Izračunali smo, da so bili stroški zdravljenja pacientov, operiranih z robotsko asistirano kirurgijo, manjši za skupno okoli šest milijonov evrov. Največji prihranek, okoli štiri milijone evrov, gre na račun krajših bolniških odsotnosti z dela za paciente, ki so bili v času zdravljenja delovno aktivni, okoli 1,8 milijona evrov je prihranka pri stroških bolnišničnega zdravljenja zaradi krajše ležalne dobe, manj je tudi stroškov porabljenega sanitetnega materiala,« so izračunali v bolnišnici, kjer so leta 2015 začeli robotsko asistirano kirurgijo opravljati tudi na področju abdominalne kirurgije z operacijami raka debelega črevesa in danke, za katerim zboli več kot 1200 ljudi na leto, okoli 700 pa jih zaradi te bolezni žal umre. Prvo tovrstno operacijo je v SBC opravil kirurg Igor Černi, ki se je s kolegom Oliverjem Stefanovskim izobraževal v največjih evropskih centrih za robotsko kirurgijo, v Italiji in Franciji. S tem je celjska bolnišnica postavila temelje za razvoj in postala pionirka robotske kolorektalne kirurgije ne le v Sloveniji, pač pa na območju celotnega zahodnega Balkana.
Si pa v SBC želijo kupiti še en robotski sistem, ki stane okoli 1,8 milijona evrov, a še ne vedo, ali jim bo država primaknila kakšen evro ali ne. »Ne gre za kaprico nas Celjanov, da bi se radi šli velike igralce, pač pa za odziv na naše paciente in razvoj medicinske znanosti, za manj invazivne metode, hibridne tehnike, nove tehnologije, ki jih moramo nenehno nadgrajevati. Dolžni smo slediti razvoju, zato potrebujemo kardiokirurško nadgradnjo, nadgradnjo robotske kirurgije, nadgradnjo nevrokirurške dejavnosti zaradi vse bolj starajočega se prebivalstva, skratka, potrebujemo nove in nove metode, ki jih pričakujejo tudi pacienti,« je misli strnil strokovni direktor SBC Radko Komadina.
