Na majski seji mestnega sveta bodo svetniki odločali o predlogu lokalnega energetskega koncepta Mestne občine Ljubljana za obdobje med letoma 2022 in 2030. Gre za program, na podlagi katerega bo občina lahko med drugim načrtovala »razvoj lokalnih energetskih gospodarskih javnih služb, učinkovito rabo energije, uporabo obnovljivih virov energije ter izboljšanje kakovosti zraka na območju lokalne skupnosti«.
Strateška cilja Ljubljane v energetskem konceptu sta zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 40 odstotkov do leta 2030 (glede na emisije iz leta 2008) in neto ničelna emisija toplogrednih plinov do leta 2050. Ta cilja bo občina zasledovala z več ukrepi, med katerimi je tudi nameščanje sončnih elektrarn na javne objekte v občinski lasti.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na zadnji tiskovni konferenci omenil, da je cilj namestiti elektrarno na vsako občinsko stavbo, kjer je to mogoče. Občina je pripravila seznam skoraj 200 objektov, na katerih bi bilo potencialno mogoče postaviti tovrstne elektrarne. Med njimi so šole in vrtci, športni objekti, stavbe občinske uprave ter stavbe, v katerih delujejo javna podjetja in zavodi. Predlog lokalnega energetskega koncepta kot pet objektov z največjim potencialom za izrabo sončne energije navaja Športno dvorano Stožice in Halo Tivoli ter osnovne šole Miška Kranjca, Poljane in Milana Šušteršiča.
Pri odločanju, katere občinske objekte bodo opremili s sončnimi elektrarnami, bo po besedah občinske energetske upravljalke Alenke Loose ključnih več dejavnikov. Na magistratu bodo presojali orientiranost in naklon strehe, ali ima dovolj nosilnosti za postavitev sončne elektrarne, zmogljivost elektro omrežja, ali bi elektrarna imela lastnega odjemalca, ali bo postavitev elektrarne skladna s pogoji zavoda za varstvo kulturne dediščine, na koncu pa bodo pretehtali tudi, ali višina investicije odtehta družbene, okoljske in ekonomske učinke.
Eden od objektov, na katere naj bi občina namestila sončno elektrarno, je tudi tovarna Rog, ki jo občina ravno temeljito prenavlja. Pogodbo za projektiranje v vrednosti 200.000 evrov je sklenila s arhitekturnim birojem Bax, ki je zasnoval prenovo Roga. Sončni paneli bodo nameščeni na površini 600 kvadratnih metrov, so povedali v službi za razvojne projekte in investicije ter dodali, da projektantska pogodba vključuje tudi projektne rešitve za prilagoditev strešne površine, trase inštalacij ter tehnične prostore, povezane z namestitvijo elementov sončne elektrarne. S predvideno sončno elektrarno bo »proizveden znaten prispevek za oskrbo objekta, ne pa v celoti. Morebitne presežke bo mogoče shranjevati v lastnem namenskem hranilniku ali vključevati v distribucijski sistem, vse odvisno od števila sončnih dni ter s tem povezane količine električne energije,« so še dodali na občini.
Dve večji sončni elektrarni
Ena velika sončna elektrarna je po Jankovićevih besedah načrtovana na območju Ljubljanskega potniškega prometa v Šiški. Javno podjetje razvija projekt gradnje novega servisno-vzdrževalnega centra na mestu stare mehanične delavnice, ki vključuje še gradnjo nadstrešnice s fotovoltaiko na parkirišču za avtobuse. Župan je pojasnil, da bi nadstrešnica s sončnimi paneli omilila tudi hrup avtobusov, nad katerim se okoliški stanovalci že dalj časa pritožujejo.
Gradnjo nadstrešnice so na Ljubljanskem potniškem prometu razdelili na dva dela. Najprej bi postavili nadstrešnico s površino 12.000 kvadratnih metrov, kar bi stalo okoli 13 milijonov evrov, kaže strateški načrt družbe za obdobje do leta 2027. Ta del naj bi izvedli v prihodnjem letu. Po zgraditvi servisno-vzdrževalnega centra pa naj bi zgradili še nadstrešnico med Celovško cesto in novim objektom. Ta južna nadstrešnica bi merila okoli 20.000 kvadratnih metrov, stala pa naj bi 20 milijonov evrov. Sama izvedba je v strateškem načrtu družbe predvidena v letih 2026 in 2027.
Lokalni energetski koncept kot potencialno primerne lokacije za postavitev večjih samostojnih sončnih elektrarn navaja še dve zelenici znotraj krožišča Tomačevo, zemljišče med Litostrojsko cesto, obvoznico in tamkajšnjimi vrtički, nepozidane površine med železniškimi tiri in gospodarskimi objekti južno od Letališke ceste, zemljišče ob Cesti španskih borcev južno od Petrolovih rezervoarjev ter območje centralne čistilne naprave v Zalogu. Javno podjetje VOKA Snaga bi pri čistilni napravi lahko z elektrarno pokrilo površino kar 46.000 kvadratnih metrov. Projektna dokumentacija je že pripravljena, ker pa še niso začeli postopka za izbor izvajalca, o končni vrednosti postavitve sončne elektrarne ta čas ne želijo ugibati.
Elektrarne bi gradili v partnerstvu z zasebnikom
Ljubljanski svetniki bodo na majski seji odločali tudi o osnutku odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta Zelena energija na površinah in objektih Mestne občine Ljubljana. Če bodo svetniki podprli izvedbo sončnih elektrarn z javno-zasebnim partnerstvom, bo zasebni partner pokril stroške projektiranja, financiranja, gradnje, upravljanja in vzdrževanja. Po preteku predvidoma 25-letnega koncesijskega obdobja bo koncesionar elektrarno prenesel v last občine. Če bi se izkazalo, da je koncesijsko obdobje enako življenjski dobi posamezne sončne elektrarne, bi se koncesionar zavezal streho objekta vrniti v prvotno stanje in prevzeti strošek razgradnje elektrarne.
Resalta pokazala zanimanje za sodelovanje z občino
Osnutek odloka o javno-zasebnem partnerstvu predvideva, da bo občina koncesionarja izbrala z javnim razpisom v postopku konkurenčnega dialoga. Promotorsko vlogo za izvedbo tovrstnega javnega partnerstva je občini februarja letos posredovala družba Resalta. Toda ob morebitni objavi javnega razpisa za podelitev koncesije Resalta zaradi tega ne bo imela prednosti pred konkurenti. Iz promotorske vloge je razvidno, da bi si zasebnik stroške investicije v sončne elektrarne na javnih objektih povrnil tako, da bi občina oziroma drugi javni uporabniki (šole, vrtci, javni zavodi ali podjetja) od koncesionarja po vnaprej dogovorjeni ceni odkupovali elektriko, ki bi jo proizvedel s temi napravami. Morebitne presežke pa bi zasebnik lahko prodal tudi na trgu.
