Za najem dobrih 30.000 kvadratnih metrov prostorov v Ljubljani ministrstvo za pravosodje letno odšteje več kot štiri milijone evrov. Največ, skoraj 630.000 evrov, družbi Realco letno plača za dobrih 4100 kvadratnih metrov prostorov na Miklošičevi ulici 12, kjer ima prostore okrajno sodišče. Za to sodišče najemajo prostore tudi na Miklošičevi ulici 10 in na Kersnikovi, Pražakovi ter Mali ulici. Najemnina za vse te prostore letno znaša več kot 1,6 milijona evrov.
Drugi velik najemnik prostorov v Ljubljani je okrožno sodišče, ki gostuje v najetih prostorih na Miklošičevi ulici 1 in 30, Slovenski cesti 41, Dunajski cesti 22 in predvsem na Pražakovi ulici 4. Za te prostore država odšteje več kot 450.000 evrov na leto. Prostor za veliko razpravno dvorano (z možnostjo pregrajevanja) za potrebe okrožnega sodišča je aprila 2021 ministrstvo za pravosodje najelo tudi na Gospodarskem razstavišču. Argument za najem so bila takrat tudi priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je v razpravnih dvoranah zaželeno manjše število obiskovalcev. A ne glede na to podatki kažejo, da so se prostorske potrebe sodišč v zadnjih letih povečevale. Leta 2019 je država na primer najemala za 3000 kvadratnih metrov prostorov manj, letni strošek najemnin je znašal milijon evrov manj kot danes.
Ne gre samo za stroške najemnin
Kljub temu da država za najem prostorov sodišč v Ljubljani letno odšteje več kot štiri milijone evrov, se ta ne soočajo samo s prostorsko stisko, temveč zaradi razdrobljenosti lokacij tudi z logističnimi in varnostnimi težavami, na katera sodišča opozarjajo že leta. »Čeprav smo to že neštetokrat ponovili, je prav, da javnost spet sliši, da poslovanje sodstva v glavnem mestu večinoma poteka v najetih prostorih, za najemnine pa država troši nerazumno visoke zneske davkoplačevalskega denarja. Sprašujemo se, kje je tu racionalnost državnega ravnanja in kje sta pravilno razumevanje delovanja sodne veje oblasti ter dostojen odnos do uporabnikov sodnih storitev,« je v pogovoru za Sobotno prilogo nedavno izpostavil predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Ob informaciji, da opuščajo projekt nove sodne stavbe na vogalu Dunajske in Topniške ceste, so na ministrstvu za pravosodje dodali, da bodo sedaj pristopili k celoviti analizi dejanskih potreb, »tudi glede vprašanja, ali so razpoložljivi prostori optimalno uporabljeni«. Na vprašanje, kaj to sploh pomeni, so odgovorili, da bodo v prihodnjih dveh letih izvedli številne projekte, s katerimi se bo zagotavljalo ustreznejše pogoje za delo pravosodnih organov. »Z izgradnjo prostorskega informacijskega sistema – zaključena je prva faza – bomo omogočali tudi kakovostnejše spremljanje in odločanje ter učinkovitejše načrtovanje upravljanja in investiranja v prostor. Poročilo o delu delovne skupine za analizo vzrokov za podaljševanje časa reševanja in zmanjšanje števila rešenih zadev je opozorilo na vrsto organizacijskih vrzeli in priložnosti ter predlogov za dvig kakovosti in učinkovitosti dela sodišč, ki niso prostorsko pogojeni,« pravijo. Konkretno naj bi recimo razpravne dvorane bolje izkoristili v zgodnejših jutranjih in popoldanskih urah, izboljšali način hranjenja arhivskega gradiva ter z reorganizacijo dela prostore na splošno bolje izkoristili.
A to ne bo zmanjšalo stroškov najema prostorov za sodišča v Ljubljani, ki so že danes tako visoki, da se ob tem zastavlja vprašanje, zakaj odlašati z investicijo v lastne prostore. Ta bi se čez palec poplačala v 30 letih, pri čemer je treba upoštevati, da sodišča (okrožno, okrajno ter delovno in socialno sodišče), ki bi se preselila v Bežigrad, ne delujejo le v najetih prostorih, kar pomeni, da bi se ob tem sprostili tudi dodatni prostori, tako da bi lahko še dodatno racionalizirali razporeditev sodišč. Če upoštevamo, da bi v okviru nove sodne stavbe za Bežigradom delovala tudi večja restavracija, bi ministrstvo te prostore lahko oddajalo in s tem pokrilo delček investicije.
Največji zaslužkarji
med najemodajalci
Danes ministrstvo največ denarja za najem prostorov za sodišča v Ljubljani odšteje Zavarovalnici Triglav, ki oddaja prostore na Dunajski cesti 22 in Miklošičevi ulici 10. Letno zavarovalnica s tem skupno zasluži skoraj 650.000 evrov, najemnina pa se giblje med 10,6 in 13,2 evra za kvadratni meter, kar je primerljivo s tržnimi cenami. Drugi največji najemodajalec je že omenjena družba Realco. Ta je prek podjetja Aula v lasti Andreja Kremljaka, ki veliko vlaga v nepremičnine. Med drugim je nedavno na Mestnem trgu 15 uredil hotel z restavracijo, v javnosti pa je Kremljak znan po tem, da je solastnik kazina Fortuna v Novi Gorici.
S skoraj 600 tisočaki najemnin izstopa tudi podjetje Equinox, ki se vse bolj krepi na ljubljanski nepremičninski sceni in je recimo postopoma odkupilo večino prostorov v Delovi stolpnici ob Dunajski cesti, kjer naj bi med drugim uredilo tudi manjša stanovanja. Družbo, ki je tudi lastnica več hotelov, prek holdinga Axor obvladuje družina Rigelnik. S pol milijona evrov, ki jih za najemnine letno zaračunajo ministrstvu za pravosodje, je v vrhu najemodajalcev tudi podjetje Olton plus, ki sodiščem oddaja prostore na Mali ulici 3. Večinska lastnika tega podjetja sta Stanislav in Nikita Bobylev, v lasti imata tudi podjetje Brius, ki uspešno posluje z državno Družbo za upravljanje terjatev bank, od katere sta prejela več kot 800.000 evrov.
