Potem ko so leta 1971 v središču Ljubljane odprli danes že klasično slaščičarno Maxi, se je njen prostor že nekajkrat spremenil, prav tako so iz vitrin umaknili nekatere slaščice, denimo figaro, kokosovo salamo, ohridsko rezino in breskve Melba, ter na njihovo mesto postavili nove, sodobnejše sladice. Kljub temu obstaja v vseh teh 52 letih nekaj stalnic. Med njimi je poleg kremne rezine (kremšnite) tudi orehova rezina in obe sta, kot pravi vodja slaščičarne Maxi Janez Koruza, vse od začetka njihova paradna konja. Zgodba o izvoru legendarne orehove rezine slaščičarne Maxi govori o tem, da jo je v Slovenijo prinesel slaščičarski mojster Avgust Plestenjak, ki je to sladico pred tem pripravljal za angleško kraljevo družino na škotskem dvorcu Balmoral. Vendar tega etnolog Janez Bogataj v svoji knjigi Gastronomija osrednje Slovenije in Ljubljane v razdelku pod naslovom Rezina Tivoli, Bellevue ali Maxi ne potrjuje, saj za to ni našel trdnih dokazov. Nedvomno drži, poudarja etnolog, da so Maxijevo orehovo rezino začeli leta 1971 izdelovati po zaslugi Avgusta Plestenjaka, vendar tega, ali je bila ta tudi med sladicami, ki jih je slaščičarski mojster pred tem pripravljal za angleško kraljevo družino na Škotskem, ne vemo zagotovo, dodaja. Ostaja pa njena receptura za Maxijevimi zidovi skrbno varovana skrivnost, ki jo hišni slaščičarski mojstri izdajo le novincem v njihovi slaščičarski delavnici. A kot pravi Mateja Vrhovc, ki v Maxiju sladice izdeluje že 28. leto, je za osvojitev priprave njihove orehove rezine potrebnega nekaj časa. »Posebnost je v orehovem testu, ki ga moraš pravilno in dovolj časa mešati ter nato razvaljati na pravilno debelino. Prav tako pozornost zahteva priprava kreme, poleg tega se mora vse skupaj peči tudi na pravem pekaču,« pojasnjuje slaščičarka. Seveda pa se vse začne pri sestavinah, v tem primeru pri orehih, ki »morajo biti boljše kakovosti«.
Od rezine Tivoli do orehove rezine Maxi
Ob odkrivanju preteklosti Maxijeve orehove rezine je nemogoče prezreti rezino Tivoli, ki so jo nekoč stregli v znameniti slaščičarni Petriček na Cankarjevi ulici. Lahko celo rečemo, da ima orehova rezina s Trga republike svojo »predzgodovino« v rezini Tivoli. Kot pravi Bogataj, je najprej obstajala rezina Tivoli, ki je bila v letih po drugi svetovni vojni značilna za vrhunsko slaščičarno Petriček. Ta je v Ljubljani nadaljevala tradicijo avstro-ogrskega in evropskega slaščičarstva. Okusna orehova rezina s čokoladnim premazom »se je imenovala Tivoli, saj je bila slaščičarna na nekdanji znameniti ljubljanski promenadi, ki se je iz Cankarjeve ulice nadaljevala v park Tivoli«, je v svoji knjigi zapisal etnolog.
Poleg tega so rezino nekaj časa izdelovali tudi v hotelu Bellevue na Šišenskem hribu, od začetka 70. letih naprej pa so podobno nizko in podolgovato orehovo rezino pripravljali v slaščičarni Maximarketa, še piše Bogataj. Pri čemer v pogovoru poudari, da je rezina Tivoli v Strategiji razvoja gastronomije Slovenije uvrščena med 430 značilnih lokalnih in regionalnih jedi.
Nostalgija na krožniku
Različic orehovih rezin je bilo tako na ljubljanskem slaščičarskem pladnju že več, prav tako je za te sladice krožilo oziroma kroži več imen. A kot poudarjajo v slaščičarni Maxi, se njihove orehove rezine po tradiciji in pripravi razlikujejo od drugih. In ne glede na to, kako jim ljudje pravijo – ko se usedejo pri njih in naročijo »Tivoli, Bellevue, zagrebško, emonsko ali rezino zmajček, vemo, da govorijo o naši orehovi rezini«, pojasni Janez Koruza, ki v Maxiju dela že nekaj desetletij. Poleg tega Koruza pravi, da je njihova orehova rezina s kremo in čokoladnim oblivom za marsikoga nostalgija na krožniku oziroma preverjena klasika, s katero so generacije Ljubljančanov obeleževale posebne dni. In jih še danes, naj bo to vstop otrok v šolo ali 40. obletnica poroke para, ki se je spoznal prav v slaščičarni Maxi. Namreč še več, kot se je spletlo zgodb o izdelavi in poimenovanju orehovih rezin, je v zvezi s to ljubljansko sladico nastalo osebnih spominov.
