Najstnica Sara preživlja težko obdobje, doživela je nesrečo, zato je precej ranljiva in bi najraje obupala nad življenjem. Pa vendarle ni. V tem svojem najtežjem obdobju je spoznala prijatelje, ki so prav tako preživljali vsak svoje težke dneve. Skupaj so zmogli premagati težave in spoznali, da vsakdo kdaj preživlja kakšne težke trenutke, da pa je življenje vendarle čudovito. Sara je glavna junakinja knjige A Bad Day Doesn't Mean A Bad Life (Slab dan ne pomeni slabega življenja), ki je nedavno izšla pri krški Založbi Neviodunum in je prvenec petnajstletne Aldine Bajrović iz Krškega, dijakinje prvega letnika brežiške gimnazije.
O svojih občutkih moramo govoriti
Toda knjiga je mnogo več kot le zgodba o Sari. Mlada pisateljica bralca skozi zgodbo spoznava s težavami, ki jih preživljajo današnji najstniki, od stresa zaradi šole, negativnega vpliva socialnih omrežij do poskusov samopoškodovanja. Hkrati pa govori o ljubezni svojcev in prijateljev, ki jim spet pomagajo na pravo pot. »Človek se niti ne zaveda, da ko se mu zdi, da je povsem na dnu, je dejansko najmočnejši. Takrat je izjemno pomembno razumevanje in podpora družine, ki je prva, ki lahko pomaga otroku ali mladostniku, tako kot sta v moji zgodbi starša pomagala Sari. Seveda močno vpliva tudi družba, v kateri se mladostnik ali otrok giblje, sploh če ima težave v družini in potrebuje nekoga izven družine, ki mu lahko zaupa.«
Kot pravi Aldina, je izjemno pomembno, da se pogovarjamo o svojih občutkih, kajti »okej je, da nisi okej, ni pa okej, da te svoje občutke skrivaš«. Po njenem mnenju še vedno premalo govorimo o mentalnem zdravju, o samozavesti, samopodobi. »Vsak človek gre v življenju skozi kakšno težko obdobje, kar pa ne pomeni, da je celo življenje takšno. Pomembno je, da imaš nek cilj, ki te motivira, in ljudi okrog sebe, ki te podpirajo, ti pomagajo. Nikakor pa ni pravi način, da zaradi svojih težav škoduješ nekomu drugemu,« razmišlja Aldina. Tako je njena knjiga namenjena predvsem mladostnikom, hkrati pa tudi starejšim, da bi skozi zgodbo bolje spoznali in razumeli današnje težave mladih, njihove travme, ter tako tudi znali pomagati.
Aldina je vsestransko dekle, že osem let v glasbeni šoli igra flavto, sama se uči igrati klavir, želja je še po kakšnem inštrumentu. Do nedavnega je skupaj s starejšim bratom Admirjem trenirala tudi boks. Govori jezike vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, pa angleško, nemško, turško, bere arabske črke, začela se je učiti italijanščino in španščino. Prve zgodbice je začela pisati pri osmih letih, pravi. »Mami mi je že od malega nenehno kupovala knjige in sva tako skupaj brali, moja domišljija pa je vse bolj rastla. Nato mi je začela kupovati majhne zvezke in mi vedno govorila, naj dobro izkoristim svoj prosti čas. Tako sem, denimo, šla skupaj s starši v mesto in ko so oni pili kavo, sem jaz v zvezek pisala zgodbico in zraven še narisala to dogajanje. Že takrat je pisanje postalo moja velika ljubezen,« pripoveduje.
Pri koncu druga knjiga, snuje že tretjo
Kmalu po petem razredu pa se ji je naenkrat zazdelo, da je takšno pisanje morda preveč otročje in da ji itak ne bi uspelo. Hkrati se je ohladila tudi ljubezen do knjig, morda prav zaradi šole, kjer moraš brati knjige, ki ti niso všeč, pravi. »Brat mi je ob tem ves čas prigovarjal, da moram najti tisto pravo knjigo, ki me bo spet spodbudila k branju. In to se je zgodilo poleti pred začetkom 9. razreda, ko mi je v roke prišla angleška knjiga It Ends With Us (Konča se z nama). Spet sem hotela nove in nove knjige,« se spominja Aldina. Takrat, sredi koronskega časa, pa se je v nekem trenutku odločila, da sama napiše knjigo. »Takoj sem imela v glavi celotno zgodbo, od začetka do konca, z naslovom in osebami. Ko sem v nekem trenutku spet hotela obupati, me je družina spodbudila, da sem knjigo napisala do konca.« Naslovnica knjige je delo njenega brata Admirja.
Aldina zdaj zaključuje pisanje druge knjige, prav tako v angleščini, saj se, kot pravi, v angleščini lažje izraža, hkrati pa bodo tako lahko njeno knjigo prebrali tudi prijatelji iz tujine. Domišljija pa kar vre iz nje, tako je v mislih že začrtala zgodbo za tretjo knjigo.
