Eden najmogočnejših kulturnih spomenikov v medvoški občini je bil nekdaj priljubljena poletna rezidenca ljubljanskih škofov, potem je v njem deloval muzej neevropskih kultur. Vse odkar je bil leta 2007 v postopku denacionalizacije vrnjen Nadškofiji Ljubljana in se je začela njegova obnova, je okrog dvorca Goričane nameščena visoka mrežna ograja, ki onemogoča pogled nanj. Stavbo, ki je praznično osvetljena vse noči v letu, štiriindvajset ur na dan varuje varnostnik. Za njegovo rekreacijo z odpiranjem rampe poskrbijo izbranci. Ti si po besedah okoliških prebivalcev v dvorcu omislijo občasno bivanje, počitek ali družabni dogodek s cateringom.
Naj spomnimo, da se je leta 2004 temeljite obnove dvorca leta lotila bližnja papirnica Goričane, ki si je s tem zagotovila pravico do uporabe dela obnovljenega dvorca za svoje protokolarne potrebe, medtem ko je bil del dvorca razkošno obnovljen tudi po zahtevnih željah ljubljanskega nadškofa kardinala Franca Rodeta, ki naj bi tam po upokojitvi našel svoj mir. Med lastnikom in najemnikom dvorca se je med večmilijonskimi obnovitvenimi deli močno zapletlo pri tolmačenju medsebojnih pogodb in spor je končal na sodišču. Februarja lani je ljubljansko višje sodišče potrdilo sodbo, po kateri lahko papirnica dvorec uporablja le še do oktobra 2025, ko se izteče petnajstletni najem dvorca, nato pa ga mora prepustiti lastnici Nadškofiji Ljubljana.
Želijo si kulturnih vsebin
in turizma
V ljubljanski nadškofiji o dvorcu Goričane oziroma tem, ali bodo čez tri leta prenovljeni dvorec prevzeli v upravljanje ali ga bodo še naprej oddajali v najem, v javnosti nočejo razpravljati, saj del pravnega spora s papirnico še nima epiloga. Solastnik in direktor papirnice Goričane Andraž Stegu se na naša vprašanja o tem, koliko stroškov je imela papirnica doslej v vlogi najemnika prostorov v dvorcu, koliko poslovnih srečanj so gostili v minulih letih in kakšni so stroški celodnevnega varovanja dvorca, njegove nočne osvetlitve, ogrevanja in elektrike, ni odzval. Odprti ostajata tudi vprašanji, ali bodo v prihodnje zaradi energetske in vsesplošne draginje v dvorcu uvedli kakšne spremembe glede vseh potratnosti in bodo v prihodnjih treh letih morda določene prostore dvorca vseeno odprli tudi za javnost.
Na renesančni dvorec Goričane, ki je eden lepših tovrstnih objektov v regiji in širše, so v medvoški občini zelo ponosni, čeprav so številni občani prepričani, da gre za neizkoriščen biser na izjemni turistični lokaciji. Nedostopnost dvorca in pohlep nedotakljivih pomembnežev, izvzetih iz varčevalnih ukrepov, mnoge občane jezita. »Veseli nas dejstvo, da je bil dvorec v minulih letih temeljito in kakovostno obnovljen ter tako ne ostaja prepuščen zobu časa, kot nekateri drugi objekti kulturne dediščine v bližini. Dvorec je doživel v svoji zgodovini svetlejše in manj prijetne čase ter bil uporabljan v različne namene. V preteklosti so v njem že potekali različni javni programi in upamo, da bo kmalu ponovno sprejemal obiskovalce, ki bi si želeli ogledati ta arhitekturni biser,« se nadeja medvoški župan Nejc Smole. Poudaril je, da je dvorec v zasebni lasti in je bil tudi obnovljen z zasebnimi sredstvi. »Občina Medvode tako v zadnjih desetih letih ni vlagala proračunskih sredstev v njegovo obnovo, vzdrževanje ali obratovanje. Tudi mi si želimo, da bi vsem poznana zgodba obnove čim prej dobila epilog. Lokalna skupnost bi z veseljem prostor občasno napolnila s kulturnimi vsebinami, na primer s komornim glasbenim programom, kot se je v preteklosti že dogajalo, veseli pa bi bili tudi občasnega odprtja objekta za namen turizma,« je povedal medvoški župan.
