Obiskovalci so imeli na festivalu priložnost spoznati različne organizacije in osebno govoriti s strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Letošnje leto je vlada razglasila za slovensko leto duševnega zdravja, včerajšnji festival v organizaciji Nacionalnega inštituta za zdravje pa je bil prvi tovrstni dogodek. Na festivalu se je predstavilo več kot 45 organizacij, ki izobražujejo, ozaveščajo ali kako drugače delujejo na področju duševnega zdravja. »Veseli me, da nam je uspelo ustvariti dogodek, kjer lahko v sproščenem okolju prav vsak najde nekaj za svoje duševno zdravje – mladostniki in starejši, dijaki, študentje in delovno aktivni, starši in bodoči starši, « je povedala Nuša Crnkovič, koordinatorica festivala.
Poziv k destigmatizaciji
Častna pokroviteljica dogodka, predsednica republike Nataša Pirc Musar, je v otvoritvenem govoru opozorila, da je področje duševnega zdravja v Sloveniji še preveč stigmatizirano, in udeležence pozvala k ukrepanju: »Naloga vseh nas je, da prispevamo k destigmatizaciji tega področja. To je naloga, ki se je lahko lotimo takoj – za to niso potrebna posebna sredstva in resolucije. Že to, da uspešni strokovnjaki, vidni politiki ali umetniki javno povedo, da so imeli težave, a so jih uspešno premagali, je velik prispevek k destigmatizaciji težav na področju duševnega zdravja.« Ob tem je predsednica dodala, da je v Sloveniji na voljo premalo strokovnjakov in da so čakalne vrste za strokovno pomoč nedopustno dolge, ter poudarila, da mora prihajajoča reforma zdravstva nujno zajeti tudi področje duševnega zdravja.
»Res je pomembno, da se več govori o duševnih težavah. Je pa velik problem to, da duševne težave v medijih niso vedno primerno predstavljene. Veliko je posplošitev in paziti moramo, da v medijih o duševnih težavah govorimo odgovorno ter strokovno,« nas je opozorila študentka psihologije Urška Filipič iz Društva študentov psihologije Slovenije. Sicer se strinja, da je skrb za duševno zdravje nas samih in naših bližnjih nekaj, kar mora postati del vsakdanjega življenja. V projektu Kako si? si študenti psihologije zato prizadevajo, da bi na vprašanje »Kako si?« odgovarjali iskreno in kot uvod v globlji pogovor o duševnem stanju. Projekt so začeli izvajati v okviru svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, ambicija mladih psihologov pa je, »da bi vsak dan bil dan duševnega zdravja«.
Predstavitev različnih organizacij
Na festivalu je bilo prisotnih veliko mladih, zvečine prostovoljcev, ki so s presenetljivo zrelostjo, strastjo in razgledanostjo govorili o pomenu duševnega zdravja. »Posvečamo se izobrazbi prostovoljcev, da prepoznajo in se pravilno odzovejo na duševne stiske. Velik poudarek je na preventivi, načrtujemo pa tudi izobraževanje o destigmatizaciji za starše. Nekateri starši imajo namreč težave s tem, da sploh priznajo obstoj duševnih stisk,« je o projektu Svetilnik povedal Jaka Petrovič iz Taborniške zveze Slovenije. »Taborniki mladim, tudi tistim, ki so mogoče brez socialnega kroga, omogočamo priložnost za osebnostno rast,« je še dodal.
Predstavljenih je bilo tudi veliko organizacij, za katere ne bi takoj pomislili, da se ukvarjajo s področjem duševnega zdravja. V Zvezi združenj Rdečega križa recimo ozaveščajo o tem, da smo lahko tudi sami za koga drugega vir duševnih stisk. »Ozaveščanje o sovražnem govoru je pomembno tudi zato, ker lahko izjave, ki včasih nastanejo v afektu, negativno vplivajo na duševno zdravje bližnjih. V projektu Slovenija govori o tem ozaveščamo mladostnike,« je pojasnila Ana Cimerman.
Na pomen prostovoljcev za duševno dobrobit sočloveka so še posebej opozarjali v Slovenski filantropiji. »Prostovoljci zagotavljajo psihosocialno pomoč beguncem, ki se soočajo z najrazličnejšimi težavami. Njihove potrebe so velike in prostovoljci so nepogrešljivi,« je povedala Olena Sanzharova.
