Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma pojasnila predsednica sindikata Mladi plus, se je nanje obrnilo več dostavljalcev hrane, ki delajo za Wolt Slovenija, v stiku pa so tudi s kurirji pri podjetju Glovo.

Kurirji pri platformah še vedno niso v rednih delovnih razmerjih, četudi pogosto izpolnjujejo vse pogoje za to, temveč delajo v različnih oblikah: prek s.p., študentske napotnice, d.o.o. Pojavljajo se tudi primeri, ko imajo dostavljalci s statusom d.o.o. pod seboj še več drugih kurirjev, ki jih navadno plačujejo preko podjemne pogodbe, tu pa naj bi prihajalo do dodatnega izkoriščanja, saj naj bi bili ti dostavljalci še brez dodatkov, odšteti naj bi morali tudi 20 odstotkov provizije od celotnega plačila.

Po besedah Jarčeve dostavljalci hrane sicer na splošno poročajo o zmanjšanju povprečne urne postavke, tako da naj nekateri ob aktualni inflaciji ne bi mogli več preživeti s svojim dohodkom. Za študente po zakonu velja minimalna urna postavka, »pri čemer pa ni jasno, kako se ta upošteva pri delu kurirk in kurirjev, saj je plačilo odmerjeno od dostav in teh dodatkov, ne pa od opravljenih ur«, je opozorila.

Sporno naj bi bilo tudi rekrutiranje novih kurirjev, medtem ko platforme že obstoječim ne zagotavljajo dovolj dela. Poleti namreč pride do upada povpraševanja po tovrstnih storitvah.

Za tiste, ki delajo prek študentske napotnice, medtem veljajo časovne omejitve, kdaj sploh lahko delajo. »Nesprejemljivo je, da lahko študentke in študentje delajo samo ob določenih urah, takrat ko je največ povpraševanja po dostavah. To jim onemogoča možnost primernega zaslužka,« je bila jasna sindikalistka.

Poleg tega morajo kurirji tekom delovnika opraviti številne druge naloge, za katere niso plačani, saj so plačani samo na dostavo. »Plačani niso ne za čakanje na nove dostave, ne za čakanje, ko restavracije zamujajo s pripravo hrane,« je popisala.

Kurirji delajo v vseh vremenskih razmerah, tudi v ekstremni vročini. V sindikatu Mladi plus v tej luči opozarjajo, da nimajo niti odmora za malico. Tega naj ne bi imeli niti študenti, ki delajo najmanj štiri ure in so do plačanega odmora za malico upravičeni po zakonu.

Poleg tega se pri tem delu ves čas pojavljajo nesreče, je nadaljevala Jarčeva. Vsi kurirji, s katerimi so govorili, so že imeli nesrečo pri delu, priznavali naj bi tudi, da vsak dan naredijo na desetine prekrškov cestnoprometnih predpisov.

T»a pritisk oz. plačni model, kot ga imajo, kjer je plačilo pogojeno s hitrostjo, tako v nevarnost spravlja kurirje in kurirke, kot tudi vse ostale. Tudi v Sloveniji smo že imeli imeli primer kurirja, ki je postal invalid,« je razkrila. Wolt sicer nudi zavarovanje, a le za hude nesreče, za poškodbe, zaradi katerih kurir več dni ne more delati in je zato ob dohodek, pa ne, je dodala.

Povedala je še, da so odnosi na delu izjemno slabi, da se razraščata rasizem in ksenofobija, pri čemer so tarča pogosto tujci.

Tisti, ki so kritični do delodajalca, pa so deležni povračilnih ukrepov.» Za izražanja kritike, pritožb ali podobno se kurirke in kurirje kaznuje tako, da jih odklopijo oz. dajo v offline. Kaznovanje je vidno predvsem v tem, da se jim preprečuje možnost dela oz. zaslužka,« je navedla sindikalistka.

V imenu sindikata Mladi plus je zato pozvala vse dostavljalce, da se obrnejo k njim po pomoč. Kot je dejala, so pripravili spletni in anonimni obrazec, kjer lahko opišejo svoje izkušnje, težave in podajo svoje predloge.

Ob tem je izrazila upanje, da bo razvoj dogodkov v Sloveniji takšen kot v nekaterih državah, kjer so se kurirji za svoje pravice borili na sodiščih, vedno več pa jih je tudi organiziranih v sindikate, kjer kolektivno zagovarjajo svoje interese in so že dosegli sprejetje kolektivnih pogodb.

S kurirji se sicer že pogovarjajo tudi o stavki, pri čemer pa naj ta ne bi bila smiselna poleti, ko je dela manj, temveč takrat, ko bi podjetja to občutila.

»Sindikat Mladi Plus nam je v sredo poslal vabilo, v katerem nas je pozval k dobronamernemu in konstruktivnemu sodelovanju. Z veseljem smo se mu odzvali in na začetku avgusta se bomo z njimi sestali, saj verjamemo, da lahko le s konstruktivnim dialogom in pogovorom razrešimo nejasnosti,« so v odzivu za STA pojasnili pri Wolt Slovenija. Kot so dodali, trenutno niso seznanjeni z meritvami raziskave in s tem, na čem temeljijo trditve sindikata, se bodo pa o tem tudi pogovorili na srečanju. Vsekakor pa meritve in trditve sindikata ne ujemajo z njihovimi podatki, so izpostavili.

Trenutno sodelujejo s 500 dostavljavci v 11 mestih v Sloveniji. Večkrat na leto tudi izvajajo anonimno raziskavo in preverjajo, kako zadovoljni so njihovi partnerji pri svojem delu. »Zanimivo je, da jih je kar 86 odstotkov zadovoljnih, štirje odstotki pa nezadovoljnih,« so navedli. Obenem so zatrdili, da na podlagi izsledkov teh raziskav ves čas skrbijo za izboljšave tako pri komunikaciji in dodatni opremi kot tudi pri dodatnih ugodnostih, kot so zavarovanja, višji povprečni zaslužki na uro ipd.