Ljubljanski župan Zoran Janković je septembra obiskal srbskega člana predsedstva Bosne in Hercegovine Milorada Dodika. Pozneje je razkril, da je bil namen obiska preveriti možnost, da bi Ljubljana svoje odpadke iz Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) vozila na sežig v termoelektrarno Ugljevik. Ker omenjena termoelektrarna izvaža del električne energije, ki jo proizvede, je pogovor tekel tudi o možnosti, da bi občina tam kupovala elektriko za javne zavode. Na občini si obetajo, da bi na račun sežiga odpadkov iz RCERO lahko izpogajali nakup elektrike po nižji ceni od borzne. Odgovor iz Ugljevika na Magistratu pričakujejo ta mesec.
Sedaj je Janković razkril, da so prejeli povpraševanje še enega podjetja iz Republike Srbske, in sicer družbe Alumina iz Zvornika. Zanimalo jih je, ali lahko pridejo preverit, ali je naše gorivo iz odpadkov primerno za njihov obrat, so pojasnili na občini. Predstavnikom Alumine so v Ljubljani že pokazali »proizvodno linijo in produkte predelave mešanih komunalnih odpadkov, še posebej gorljive frakcije. Še posebej so se zanimali za lahko frakcijo, s seboj so vzeli tudi vzorec, prav tako smo jim posredovali analize,« so sporočili iz javnega podjetja Voka Snaga, ki upravlja RCERO. Alumina bo sedaj preverila, ali so ljubljanski odpadki po sestavi in velikosti primerni za sežig v njihovi napravi, prav tako bodo preučili, ali bi bile potrebne spremembe tehnologije, če se odločijo za sežig odpadkov, so še dodali na občini. Z Alumino se občina ni pogovarjala o odkupu elektrike.
Ne morejo skleniti
neposredne pogodbe
Tudi če v Ugljeviku in Zvorniku potrdijo, da so ljubljanski ostanki komunalnih odpadkov primerni za sežig v njihovih napravah, to še ne pomeni nujno, da bodo z javnim podjetjem Voka Snaga sklenili pogodbo. Na občini in v Snagi so poudarili, da bo javno podjetje moralo objaviti javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili potencialni partnerji iz Republike Srbske, nato pa bodo sledila še pogajanja. Na vprašanje, ali bo občina preverjala tudi, kakšne okoljske standarde izpolnjujeta morebitna poslovna partnerja iz Bosne in Hercegovine, so na Magistratu odgovorili: »V postopku izdaje dovoljenja za čezmejno pošiljanje odpadkov, ki ga sicer vodi Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, se ob preostalih zahtevah strogo preverja tudi izpolnjevanje vseh zahtev Evropske unije glede pošiljk odpadkov zunaj Evropske unije.«
Voka Snaga je pojasnila, da so od začetka obratovanja RCERO preverjali možnost sežiga odpadkov v Evropi, kjer pa na višino cen prevzema odpadkov vpliva predvsem dejstvo, da so zmogljivosti naprav za termično obdelavo gorljivih frakcij premajhne glede na povpraševanje. »Poleg tega smo kot javno podjetje zavezani k postopkom javnega naročanja, ki od ponudnikov terjajo pripravljenost na pripravo obsežne ponudbene dokumentacije, dokazovanje usposobljenosti in še morebitna pogajanja. Ker sama zasedenost sežigalnic ni vprašljiva, se upravljalci teh naprav izogibajo zahtevnim postopkom javnega naročanja in raje sklepajo neposredne pogodbe, kjer lahko tudi uveljavljajo vse svoje zahteve,« so v Voki Snagi razložili, s kakšni težavami se srečujejo.
Ali bodo pred sklepanjem morebitnih poslov v Republiki Srbski te namere podrobno predstavili mestnemu svetu oziroma celo preverili, ali svetniki podpirajo takšno odločitev, na Magistratu niso povedali. Ponovili so le: »Odgovor iz Ugljevika pričakujemo novembra, ponudbo podjetja Alumina pa po preučitvi vzorcev iz našega RCERO, šele takrat bomo lahko odločali o nadaljnjih korakih.« Morebiten sežig odpadkov v Bosni in Hercegovini pa bi bil le začasen ukrep za ravnanje z ostankom komunalnih odpadkov, saj je Janković pojasnil, da bi Ljubljana tja vozila svoje odpadke le, dokler ne bi zgradila lastne sežigalnice.
Stroški od leta 2017
občutno poskočili
V ljubljanskem RCERO po mehansko-biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov letno ostane za približno 110.000 ton gorljivih frakcij. Teh odpadkov ni mogoče več reciklirati niti drugače izrabiti, so pojasnili v Voki Snagi. V javnem podjetju so dodali, da večji del teh odpadkov trenutno predajo predelovalcem odpadkov v Sloveniji (na primer družbama Kostak in Surovina), ki jih predelajo v trdo gorivo. Voka Snaga za to letno odšteje med 13 in 14 milijonov evrov skupaj s stroški transporta. Če k temu prištejejo še stroške predaje digestata, se stroški na letni ravni povzpnejo na 20 milijonov evrov.
Predelovalci odpadkov nastalo trdo gorivo izvozijo v tuje sežigalnice, saj v Sloveniji ni dovolj kapacitet za sežig oziroma tako imenovano energetsko izrabo odpadkov. »V Salonit Anhovo javno podjetje Voka Snaga odda neposredno le manjše količine visokokalorične gorljive frakcije, okoli 4000 ton na leto,« so pojasnili v javnem podjetju.
Trenutna povprečna prevzemna cena je med 128 in 170 evrov na tono gorljive frakcije, so izračunali v Voki Snagi. Ko je Voka Snaga te odpadke vozila na sežig na Dunaj, so sprva v letu 2017 skupaj s stroški prevoza plačevali 78 evrov za tono. Takrat so v avstrijsko prestolnico odposlali dobrih 8000 ton gorljivih frakcij. Med februarjem 2018 in januarjem 2019 so na Dunaj poslali nekaj več kot 15.000 ton gorljivih frakcij po prevzemni ceni 80 evrov na tono.
