Močvirja so v času vse pogostejših sušno-poplavnih obdobij eden ključnih ekosistemov in spadajo med glavne blažilce podnebnih sprememb. »Poleg tega močvirja čistijo in shranjujejo pitno vodo ter so, kot izdaja njihovo ime, viri moči in življenjske sile. Naš namen je bil izobraziti ljudi o pomenu močvirij, predvsem našega lokalnega območja Češeniško-Prevojskih gmajn, edinstvenega v Sloveniji, glede na raznolikost mokrišč, ki jih vsebuje,« je povedala Špela Kaplja, ena izmed Močvirnic, ki so bile organizatorice akcije pogozdovanja ob robu Prevojskih gmajn. Gmajne so del območja Ljubljanske kotline in obsegajo površino 416,43 hektarja, raztezajo pa se v predele občin Domžale in Lukovica.
Vzpostaviti vez z naravo
Kot je dodala sogovornica, so želeli tudi povečati zavedanje ljudi o pomenu ohranitve tega gozda, ki bo del novega krajinskega parka, in v njih prebuditi občutek pripadnosti le-temu. »Verjamemo, da s tem, ko ljudje spoznajo pomen nekega naravnega območja za njihov lastni obstoj, lažje prevzamejo odgovornost in skrb zanj. Z akcijo smo jih tako želeli navdušiti za skupno skrb za Češeniško-Prevojske gmajne,« je pripovedovala Kapljeva. Po njenem mnenju jim je z udeležbo več 40 prostovoljcev, tako odraslih kot otrok, to tudi uspelo. »Udeleženci so izrazili željo po več tovrstnih akcijah, ki ljudi ne samo združujejo, temveč jim tudi pomagajo vzpostaviti vez z naravo in lokalnim naravnim okoljem. Poleg tega želijo sodelovati pri prihodnji skrbi za to območje.«
Češeniško-Prevojske gmajne so edinstven primer gozda, saj je v njih veliko različnih mokrišč – tam meandrira Rovščica in ustvarja mokrišča. Prav tako je v njih poplavni gozd črne jelše, ki se prepleta z zaraščajočimi se mokrotnimi travniki in ostanki poplavnih gozdov. Tu so šotna barja, sicer zelo redka in ključna za blaženje podnebnih sprememb, ter še vrsta manjših mokrišč. Vendar je območje v zadnjih letih na robovih degradirano, saj tam nanj zelo pritiskajo predvsem obsežne gradnje logističnih centrov in večanje naselja. Zato pa je, kot je zagotovila sogovornica, znotraj območja gozd še vedno ohranjen in ravno zaradi tega je tako pomembno, da se zaščiti in ohrani.
Ob svetovnem dnevu mokrišč
Skupina Močvirnice, ki si na območju Češeniško-Prevojskih gmajn prizadeva za ozaveščanje o pomenu močvirij, ustvarja prostor za informiranje ljudi in stremi k preprečevanju širitve obstoječih infrastruktur (logističnih centrov) ter novih industrijskih con (Želodnik), ki bi grobo posegle v ta dragocen in občutljiv ter za čisto in pitno vodo pomemben ekosistem. Skupina bo aktivnosti nadaljevala tudi v prihodnje. »Želimo širiti krog ljudi, predanih zaščiti in ohranjanju tega območja, ter še naprej širiti zavedanje o pomenu mokrišč. Najbolj aktivno se trenutno pripravljam na izdajo e-knjige o temi ohranjanja mokrišč s pomočjo umetnosti pripovedovanja zgodb. Knjiga je nastala po poletnem Erasmus+ treningu mladinskih delavcev v društvu Terra Anima, na katerem smo raziskovali moč pripovedovanja zgodb za zaščito in ohranjanje mokrišč,« je pojasnila Kapljeva in dodala, da vse aktivnosti usmerjajo v prihodnje leto, ko bodo na svetovni dan mokrišč, 2. februarja, pripravili izobraževalno pripovedovalsko predstavo za otroke in okroglo mizo o temi mokrišč, s poudarkom na lokalnem mokrišču.
Iniciativa za zaščito tega območja je bila vzpostavljena že pred 30 leti, vendar takrat na občinski ravni ni bilo interesa za realizacijo takih akcij. Morda je k spremembi pripomoglo povečanje razumevanja te problematike in pomena mokrišč, ki so danes na evropski ravni označena za pomembne in zaščitene ekosisteme, vsekakor pa je imela pozitiven vpliv tudi na novo vzpostavljena civilna iniciativa, ki je v želji po zaščiti tega območja povezala mnogo lokalnih društev, organizacij
in posameznikov.
To območje bo s statusom krajinskega parka pridobilo predvsem zaščito pred krčenjem gozda zaradi novih gradenj. »Status krajinskega parka namreč omogoča, da se gozd ohrani tak, kot je, kar je vitalnega pomena ne le za gozd sam, pač pa tudi za vso njegovo okolico, za katero je gozd rezervoar pitne in čiste vode ter hkrati prostor regeneracije življenjske energije, potrebne vsem nam,« je sklenila Špela Kaplja.
