V Sloveniji smo začeli uro premikati leta 1983. Da vsako zadnjo nedeljo v oktobru uro premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, smo dokončno določili leta 2006.


V zadnjih letih je bilo sicer veliko razprav o tem, da bi prestavljanje ure prekinili, evropski poslanci pa so leta 2019 odločili, da bo premikanje ure ukinjeno leta 2021. Zaradi epidemije je to vprašanje ostalo v senci, evropska komisija pa je nato določila, da bomo uro prestavljali še vsaj do leta 2026.


Slovenska vlada je leta 2018 načeloma podprla predlog direktive za ukinitev premikanja ure, a pod pogojem, da se na ravni EU zagotovi mehanizem in ustrezen rok za koordiniran prehod na usklajen čas.


Javno posvetovanje, ki ga je Bruselj izvedel v letu 2018, pa je pokazalo, da smo Slovenci tako kot Portugalci, Ciprčani in Poljaki bolj naklonjeni poletnemu času. Za zimskega pa so se večinsko izrekli Finci, Danci in Nizozemci. A v Sloveniji je standardni čas centralno evropski čas, ki ustreza zimskemu času. Če bi torej ukinili premikanje ure na poletni čas, bi tako skozi celo leto na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas.


Namen premikanja ure na poletni čas je bil, da bi luči prižgali kasneje v dnevu in tako bolje izkoristili dnevno svetlobo, s tem pa prihranili energijo. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. Nasprotniki ukrepa medtem izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.


Marsikje po svetu ne prestavljajo urinih kazalcev, pa tudi tam, kjer jih, tega ne storijo nujno na isti dan. Ponekod pa so poletni čas opustili in ure ne prestavljajo več. Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni.

Priporočamo