Jeseni bo minilo deset let od zadnjega večjega koraka na področju izboljšanja pretočnosti javnega potniškega prometa v Ljubljani. Leta 2013 se je Slovenska cesta zaprla za osebni promet, istega leta so bili na nekaterih vpadnicah prvič vzpostavljeni rumeni pasovi. »Vožnja mestnih avtobusov po rumenem pasu potnikom praviloma omogoča hitrejše potovanje z avtobusom kot z osebnim vozilom, še zlasti v prometnih konicah, in točnejši prihod avtobusov na cilj po voznem redu,« so na Mestni občini Ljubljana (MOL) leta 2013 utemeljili uvedbo rumenih pasov. Od takrat so tovrstni pasovi vzpostavljeni na Celovški cesti (2,3 km), Gosposvetski cesti in Dalmatinovi ulici (0,7 km), Barjanski cesti (0,5 km), Dunajski cesti (1,2 km) in Slovenski cesti (1,3 km). Zadnja dopolnitev omrežja rumenih pasov je bila izpeljana leta 2021 v okviru prenove Dunajske ceste. Skupna dolžina rumenih pasov znaša za zdaj približno šest kilometrov.
Uspešni ukrep
Napovedi občine iz leta 2013 o učinkovitosti rumenega pasu so se potrdile. V Ljubljanskem potniškem prometu menijo, da se je zaradi rumenih prog čakalni čas na avtobus skrajšal za 3 do 5 minut, povprečna hitrost avtobusov pa se je povečala s 14 na 18 kilometrov na uro. Na občini so poudarili, da je na območju rumenega pasu javni potniški promet hitrejši za 25 odstotkov. Dodajajo, da je »cilj rumenih pasov spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa in povečati potovalno hitrost mestnih avtobusov, namen pa je preusmeritev osebnega motornega prometa, ki je imel do nedavna tranzitni značaj in je potekal skozi mestno središče, na obodne ceste.« Rumeni pas tudi izboljša varnost drugih udeležencev prometa, saj je manj ustavljanja zasebnih vozil na avtobusnih postajališčih, prav tako potniki lažje vstopajo in izstopajo iz mestnih avtobusov, so še pojasnili.
Strategija samo na papirju
Med pobudami meščanov je kljub temu zasledili več prošenj, da se rumeni pasovi bodisi razširijo bodisi dodajo tudi na drugih vpadnicah – predvsem na Dolenjski in Tržaški cesti. O rumenem pasu na teh dveh vpadnicah na občini ne razmišljajo, saj tega ne dopuščajo prostorske zmožnosti. »Zdi se mi, da program rumenih pasov nikoli ni bil zares del strategije razvoja javnega prostora,« nam je pojasnil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora (IPoP).
V celostni prometni strategiji MOL iz leta 2017 je bilo ugotovljeno, da so rumeni pasovi učinkovita rešitev, glavna pomanjkljivost pa je v njihovi premajhni razširjenosti. »Rumenih pasov je premalo, njihove dolžine so prekratke, da bi pomembneje vplivali na hitrosti avtobusov v vsej mreži. Tako je hitrost avtobusov še vedno prenizka, da bi bil ta prevoz konkurenčen drugim načinom prevoza v mestu,« lahko preberemo v strategiji. Iz te ugotovitve izhaja strateški cilj: »Hitrejši potovalni čas avtobusov na vpadnicah bo Ljubljana zagotovila z nadaljnjim urejanjem rumenih pasov, ob hkratnem urejanju križišč, v katerih bo omogočena prednostna vožnja avtobusu.« Kljub drugačnim napovedim in strateškim dokumentom do napovedane razširitve rumenih pasov vzdolž vpadnic ni prišlo. »Seveda so bile napovedi, da se bo rumeni pas prednostno uvedel vzdolž vpadnic. To smo neuspešno pričakovali že, ko se je obnavljala Tržaška cesta. V izvajanju prometne strategije pa rumeni pasovi niso vključeno kot prednostna naloga in načrtovanih širitev niso izvedli. Nekako od leta 2013 še vedno čakamo na naslednji korak,« pojasnjuje Peterlin.
Problem je tudi v širjenju rumenih pasov na vpadnicah onkraj obvoznice. Načrtovana razširitev Celovške ceste čez obvoznico je od lani v pristojnosti Direkcije RS za infrastrukturo. Ta načrtuje razširitev Celovške ceste v štiripasovnico vključno z rumenimi pasovi od križišča nekdanje Metalke do križišča Jelen.
Rumeni obroč tudi okoli potniškega centra
Dodatni rumeni pasovi se obetajo še okoli načrtovanega Potniškega centra Ljubljana. Župan Zoran Janković je v torek napovedal, da bo obnovljena »Linhartova cesta štiripasovnica, pri čemer bosta zunanja pasova v večjem delu ceste rumena«. Podobno razširitev z rumenim pasom načrtujejo tudi na Masarykovi, Vilharjevi in delu Šmartinske ceste. Ob tem naj bi za dodatno pretočnost potniškega prometa poskrbeli z novim krožiščem v Savskem naselju, s čimer bi potniški center bolje povezali z obvoznico. Župan je poudaril, da bo ureditev območja trajala štiri leta in stala okoli 130 milijonov evrov.
