Predstavnik romske skupnosti Oto Hudorovac v Lepovčah živi že 35 let. V naselju, kjer živi 74 Romov, imajo urejeno elektriko in vodo. Hiše, v katerih prebivajo, so zgrajene na betonskih platojih, ki jih je pred leti zanje postavila občina. »Vodo imamo že slabih 20 let urejeno z vodovodom, elektriko pa dobimo od sosedov,« je pojasnil Hudorovac. Območje, kjer živijo, naj bi bilo neprimerno iz več razlogov: v bližini so visokonapetostni daljnovodi, ki oddajajo elektromagnetno sevanje, območje je močvirnato, zato pomeni tveganje za poplave, poleg tega je del industrijske cone. A do sedaj večjih težav na tem območju niso imeli.
Iz občinskih načrtov je razvidno, da si občina prizadeva naselje premakniti na novo lokacijo, ki je odmaknjena od industrijske cone. Predvidena lokacija je za zdaj zasebno zemljišče, in sicer gre za globoko jamo s strmim pobočjem ob makadamski cesti, ki vodi proti cerkvi svete Ane. Od bližnjih naselij naj bi bila oddaljena 600 metrov, manj kot 200 metrov stran pa stoji nekaj počitniških hišic.
Civilna iniciativa si želi sodelovati z občino
Načrtovani lokaciji močno nasprotujejo vaščani Lepovč, ki so z namenom, da bi preprečili nekontrolirano rast in priseljevanje Romov ter preobremenitev javne infrastrukture in povečali osebno varnost ter varnost lastnine občanov, ustanovili civilno iniciativo. »Zahtevamo, da se v skladu s programom vlade uredi sedanja lokacija in se ne ustvarja novega geta,« so zapisali. Opozarjajo tudi, da predlagana lokacija ni v skladu s strategijo turizma, ki jo je občina sprejela lani. Zavzemajo se za to, da bi romsko naselje ostalo na zdajšnji lokaciji, saj so prepričani, da bi lokacija s komunalno ureditvijo in geografsko neomejeno možnostjo širitve privabila tudi Rome iz drugih krajev, kjer naselja niso urejena.
Leta 2020 je bil sprejet Nacionalni program ukrepov za Rome (NPUR), ki si prizadeva, da bi se do leta 2030 romska skupnost vključila v družbo. Preselitev na lokacijo, ki je še bolj oddaljena od preostalih naselij, bi bila po oceni civilne iniciative v nasprotju s politiko integracije in asimilacije Romov, ki zagovarja stališče, da je treba Rome vključiti v družbo, jih izobraziti in zaposliti, da postanejo enakopravni občani z vsemi pravicami in dolžnostmi. Selitev bi po mnenju civilne iniciative pomenila tudi velik finančni zalogaj, saj bi bilo lokacijo treba popolnoma preurediti in komunalno opremiti.
Lepovčani se ob tem prav tako bojijo, da bi Romi za dostop do novega naselja uporabljali cesto, ki je bližje njihovim domovom, in bi ta postala »dirkalna steza ter romarska pot za druge Rome«. Skrbi jih tudi varnost, saj, kot pravijo, poznajo več primerov fizičnega in verbalnega nasilja ter odtujitve lastnine. Romska skupnost na drugi strani zatrjuje, da slabih izkušenj s preostalimi krajani nima. Prepričani so, da so spori, ki se kdaj pripetijo v šolah, del življenja.
»Trudimo se, da bi imeli romski otroci normalno življenje«
Župan občine Ribnica Samo Pogorelc je bil lani oktobra eden izmed enajstih županov jugovzhodne regije, ki so vložili predlog za spremembo petih zakonov za Rome. Z novimi zakoni so želeli doseči znižanje oziroma preoblikovanje otroških dodatkov v nedenarno obliko in napotitev Romov na trg brezposelnih, predlagali so tudi dodatno zaostritev pogojev za pridobitev vozniškega izpita. Oto Hudorovac meni, da bi bila sprememba otroških dodatkov velik udarec za njihovo skupnost, saj je prepričan, da bi otroci s tem izgubili možnost dostojnega življenja.
V Ribnici sta poleg naselja Lepovče še romski naselji Otavice in Goriča vas, skupaj pa tam živi 250 Romov. Občine, ki imajo romska naselja, od države dobijo za 3,5 odstotka več sredstev, in s temi sredstvi je občina, z namenom, da bi poskrbela za integracijo romskih otrok, ustanovila komisijo, v kateri so tudi predstavniki policije, zdravstvenega doma, centra za socialno delo, vrtca in šole.
Občina se je za premik naselja na novo lokacijo odločila v sklopu NPUR in že leta 2019 so zanjo v sodelovanju s podjetjem Acer izdelali prostorski načrt. Območje, ki je veliko približno 700 kvadratnih metrov, bo občina v prihodnjih mesecih odkupila od zasebnega lastnika, sredstva pa bodo pridobili iz državnega proračuna. Tam bodo uredili plošče, na katere naj bi postavili bivalne kontejnerje, ki bi jih pridobili prek stanovanjskega sklada. Romi bodo na novi lokaciji plačevali stroške najema, vodo in elektriko. V oblikovanje novega naselja ne bodo vključeni, župan Pogorelc pa predvideva, da bi projekt lahko zaključili že v letu in pol. Pogorelc je prepričan, da bo občini romsko skupnost uspelo preseliti, saj bi po njegovem mnenju to pomenilo tudi nov začetek in možnost za življenjske spremembe. Skrbi, ki jih izraža civilna iniciativa, se mu zdijo popolnoma neupravičene, saj bi pri urejanju novega naselja uredili tudi gozdno cesto, ki bi jo Romi uporabljali za dostop do svojih domov. »Najbližji objekti so od izbrane lokacije res oddaljeni le 200 metrov, a gre za ilegalno zgrajene vikende,« je pojasnil.
Predstavniki romske skupnosti bi se v občinsko delovanje lahko vključili tudi z romskim svetnikom, ki ga občinski svet do sedaj še ni imel, a župan Pogorelc nad tem ni navdušen. »V tem ne vidim dodane vrednosti, že zdaj imamo oblikovane komisije, v katerih ne želijo sodelovati,« je dejal in dodal, da se ne strinja z navedbami, da je romska problematika v občinah, kjer imajo romskega svetnika, bolj obvladljiva.
