Če ne bo zapletov, bi lahko še pred poletjem izvedeli, kakšna bo podoba Baragovega semenišča v obsegu, kot si ga je prvotno zamislil arhitekt Jože Plečnik. Kot je razmeroma dobro znano, je gradnjo stavbe po Plečnikovih načrtih ustavila druga svetovna vojna, ko je bil zgrajen le valjasti del stavbe ali približno dve tretjini objekta, nedokončan pa je ostal severni del, ki bi gledal na Linhartovo cesto. Po Plečnikovih načrtih bi namreč to cesto morali zgraditi precej bolj južno, kot so jo na koncu. Še ena zanimiva podrobnost iz preteklosti je, da naj bi se zaradi samovolje Antona Suhadolca, ki je vodil gradnjo, Plečnik avtorstvu projekta odpovedal. Dopolnitve objekta po vojni je izdelal Anton Bitenc.
Arhitekti bodo stopili
v velike čevlje
Kdorkoli bo izbran na pravkar objavljenem arhitekturnem natečaju za dozidavo in prenovo Baragovega semenišča, bo soočen z zahtevno nalogo, saj bo po eni strani precej omejen pri končni rešitvi stavbe, ki so jo po dosedanjih idejnih zasnovah na severu vedno sklenili v krog, po drugi strani pa bo zaradi dejstva, da dokončuje Plečnikovo delo, pod velikim pritiskom. Ob tem se lahko spomnimo natečaja za dokončanje Mesarskega mostu, ki je povezal osrednjo tržnico s Petkovškovim nabrežjem, za katerega so prav tako obstajali Plečnikovi načrti, a so se na občini kljub temu odločili za povsem novo in bolj sodobno rešitev, čeprav so nekateri starejši arhitekti od tem izražali pomisleke.
Tudi v primeru Baragovega semenišča bi dokončanje stavbe po Plečnikovi zamisli imelo malo smisla, če ne drugega zato, ker se je območje v skoraj sto letih bistveno spremenilo. Za območje, ki na severu sega do Linhartove, na jugu pa do Vilharjeve ceste, vključno z vogalom pri Dunajski cesti, bo pripravljen tudi občinski podrobni prostorski načrt, v okviru katerega bodo določeni pogoji za gradnjo vsakega od predvidenih objektov, od hotelskih, poslovnih do stanovanjskih, kar so omogočili z zadnjo spremembo občinskega prostorskega načrta. Kot je navedeno v natečajni nalogi, bodo natečajne rešitve za Baragovo semenišče služile tudi kot strokovna podlaga za uskladitev in zaključek občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Iz natečajne naloge je razvidno, da bo po dokončanju investicije Pionirski dom, ki ostaja v obstoječem delu objekta, pridobil dodatno gledališko dvorano z okoli 250 sedeži in boljše pogoje za delovanje festivalne dvorane ter prenovljene prostore za pouk. V obstoječih prostorih ostaja tudi študentski dom, za katerega, kot je znano, želi občina z državo poiskati dolgoročni dogovor. V dozidan del se bo tako selilo le Slovensko mladinsko gledališče, ki bo tam dobilo tri nove dvorane, prostore za vaje, skladišče in pisarniške prostore. Omenjeno je tudi, da bodo za gostovanje zunanjih ustvarjalcev uredili pet dvoposteljnih apartmajev z manjšo kuhinjo, kopalnico in delovnim kotičkom. Zanimiv je tudi podatek, da naj bi kljub prostorom v dozidanem delu stavbe še vedno ohranili obstoječo spodnjo gledališko dvorano.
Pod novogradnjo predvsem parkirna mesta
Dozidan del bo predvidoma imel dve podzemni etaži, kjer bi reševali predvsem parkirne apetite zaposlenih v gledališču in Pionirskem domu ter študentov. Želja uporabnikov naj bi bila 150 parkirnih mest, kar je še enkrat toliko, kot jih je minimalno določenih v prostorskem načrtu, a še vedno nekaj manj, kot je predvidel mobilnostni načrt.
Natečajna naloga razkriva tudi še neobjavljene podrobnosti osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za širše območje Baragovega semenišča, ki ga bo očitno kmalu obravnaval mestni svet. V grobem ta na zemljišču severno od Baragovega semenišča (za stavbo Slovenijalesa), ki ga je od Zavarovalnice Triglav lani kupila slovaška družba Corwin, predvideva dva objekta s skupno kletjo; tisti bližje semenišču bo stanovanjski, severni pa poslovni. Višinski poudarek je predviden ob križišču Dunajske in Linhartove ceste, kjer naj bi zrasli dve stolpnici (predvideni so bili hotel in poslovni prostori). Gospodarsko razstavišče se bo razširilo z novo sejemsko in kongresno dvorano, drugi višinski poudarek pa je predviden ob križišču Dunajske in Vilharjeve ceste, kjer naj bi zrasla stolpnica z nižjim podolgovatim podstavkom.
Dostop do območja s severne in južne strani bo po osnutku prostorskega akta mogoč po novi cesti, ki je delno načrtovana po poteku obstoječe Valjhunove ulice in v osrednjem delu zamišljena kot skupna površina brez avtomobilov, namenjena pešcem, kolesarjem, intervenciji, dostavi in omejenemu dostopu do obstoječih objektov na vzhodni strani območja.
