Potem ko je lani sredi julija najobsežnejša gorska nesreča s sicer srečnim koncem odmevala zaradi večkratnega udara strele v skupino osemnajstih planincev, ki so se vračali s Triglava, gorski reševalci pa so na vrhuncu poletne sezone izvedli tudi precej tehnično zelo zahtevnih reševanj pohodnikov, ujetih v skalne stene, v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) pred začetkom letošnje pohodniške sezone opozarjajo na porast posredovanj, v katerih so udeleženi tuji državljani. Od 667 lani rekordno zabeleženih posredovanj so bili v 371 udeleženi tuji državljani, kar pomeni dobrih 55 odstotkov. Gorski reševalci ne skrivajo, da se obiskovalci gora smrtnim nevarnostim čedalje pogosteje izpostavljajo prav zaradi lastnih neumnosti.
Najbolj obremenjena Bohinj in Posočje
»Ljudje hodijo v visokogorje nepripravljeni in v neprimerni obutvi. Svoje zdravje in življenje ogrožajo, ker s seboj nimajo zaščitnih in rezervnih oblačil, obenem pa na poti v gorski svet počnejo vse mogoče traparije. Tujci na naše gore denimo v Bohinju gledajo, kot da so prišli na plažo, potem pa bi se radi povzpeli še malce višje. Toda vzpon na Komarčo je resna zadeva, ki je ne smemo podcenjevati,« je jasen Gregor Dolinar, predsednik GRZS. Kot dolgoletni gorski reševalec poudarja, da pohodniki v gorskem svetu včasih delajo nore stvari, in spomni na dogodek pred leti, ko je slovenski pohodnik na poti proti Kredarici v nahrbtniku nosil gromozansko leseno desko in velik kuhinjski nož, da bi si lahko ob postanku v koči narezal domačo salamo. A je gospod na poti navkreber omagal, saj je bil njegov nahrbtnik občutno pretežak.
Po besedah Dolinarja so v poletni sezoni, ko slovenske gore obišče 1,3 milijona ljudi, zaradi priljubljenosti terenov in množičnosti pohodnikov najbolj obremenjeni bohinjski in tolminski gorski reševalci. »Posočje je zelo priljubljeno tudi med tujimi jadralnimi padalci. Gre v bistvu za absurd, ker je pri nas reševanje zastonj, zato k nam zelo radi pridejo tudi jadralni padalci. Če se znajdejo v stiski, pristanejo na drevesu, nato pa jih naši reševalci na varno spravijo brezplačno,« pove predsednik GRZS in doda, da gre za odločitev naše države, ki je na tem področju zelo radodarna. »Gorski reševalci smo tukaj zato, da pomagamo vsakomur, je pa dejstvo, da se na upravi za zaščito in reševanje pogovarjajo o tem, da bo treba nekaj narediti na področju reševanja, čeprav gre za delikatno temo. Vselej se namreč postavlja vprašanje, ali bo nekdo, ki ni zavarovan, sploh upal poklicati na pomoč ali pa bo kljub stiski raje vztrajal pri svojem podvigu in bo zaradi tega prišlo do še hujše nezgode,« razmišlja Gregor Dolinar.
Kot je pojasnil, so društva GRZS že začela vsakoletno dežurstvo na območju celotne države, prav tako je od 1. junija na letališču Brnik dežurna ekipa GRZS v sestavi gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik, posadka helikopterja in policist gorske enote policije. Primarno se helikoptersko reševanje v gorah izvaja s helikopterji Slovenske vojske, med poletnim dežurstvom pa se helikoptersko reševanje enakomerno porazdeli med oba državna helikopterska prevoznika. Še nekaj je: gorski reševalci vse, ki se bodo v teh sončnih dneh odpravili v visokogorje, opozarjajo na to, da je ponekod še vedno sneg, zato naj ob varnem gibanju v gorah in temeljiti pripravi na turo ne pozabijo na nujno potrebno zimsko opremo.
