Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) od leta 2015 predeluje biološke in mešane odpadke. »Če so biološki odpadki ločeno zbrani in dovolj čisti, iz njih pridobimo kompost. V procesu fermentacije nastaja tudi bioplin, ki ga pretvorimo v elektriko in toploto, s čimer poganjamo in ogrevamo celoten obrat. Več ko je nepravilno ločenih odpadkov, recimo plastičnih vrečk med biološkimi odpadki, višji je strošek predelave. Zato je pomembno, da biološke odpadke odlagamo v biorazgradljivih vrečkah,« je povedala Vanja Fabjan, predstavnica za stike z javnostjo v centru, ki stoji na koncu Ceste dveh cesarjev.
RCERO je velik kompleks, sestavljen iz več predelovalnih in drugih obratov. Objekti so slikovitih barv. V modrih objektih predelujejo mešane odpadke, biološke v rdečih. Pojasnijo, da barva nakazuje tip procesa – rdeča barva ponazarja, da se v stavbi izvaja toplotni proces, saj se iz bioloških odpadkov ustvarja energija, s katero poganjajo in ogrevajo celoten obrat. Pojasnili so, da odpadke najprej avtomatsko razvrstijo na večje in manjše kose. Po razvrstitvi gredo biološki odpadki v bioreaktorje, kjer poteka tako imenovana anaerobna fermentacija, ki traja tudi več tednov. V teh reaktorjih oziroma fermentorjih bakterije razkrajajo biomaso na način, da se iz nje pridobi bioplin. Bioplin, ki vsebuje metan, se shrani v posebnem objektu, ki se imenuje plinohram. V njem lahko hranijo tri tisoč kubičnih metrov plina, iz katerega se ustvari tudi elektrika, ki poganja celoten obrat. Fabjanova je poudarila, da je center – v bistvu ogromna tovarna – v veliki meri energetsko samozadosten, včasih pa energijo tudi vračajo v omrežje.
RCERO predeluje odpadke
iz 56 slovenskih občin
Center je energetsko zahteven obrat – fermentacija zahteva, da so biološki odpadki tri tedne v fermentorju s temperaturo okoli 70 stopinj Celzija, predelava pa je skoraj v celoti avtomatizirana. Center letno predela okoli 130.000 ton mešanih komunalnih odpadkov in 30.000 ton bioloških odpadkov, ki jih tja vozijo iz 56 občin. To pomeni, da v centru predelajo okoli 40 odstotkov tovrstnih odpadkov, ki jih ustvarijo vsa gospodinjstva v Sloveniji.
Iz bioloških odpadkov so lani ustvarili 14.000 megavatnih ur elektrike in 16.000 megavatnih ur toplote. Opažajo sicer, da dokaj vestno ločujemo – približno 70 odstotkov odpadkov je v Ljubljani primerno ločenih, so nam povedali. Delež ločeno zbranih odpadkov se iz leta v leto povečuje, zato je mešanih komunalnih odpadkov vedno manj. Se pa zaradi naših potrošniških navad povečuje količina odpadkov na splošno.
Proizvedejo 2700 ton
komposta na leto
Iz bioloških odpadkov letno ustvarijo tudi 2700 ton komposta, ki je namenjen gnojenju javnih zelenih površin, poleg tega ga tržijo pod imenom Rastko. »Pri nadzorovanju predelave bioloških odpadkov naletimo na nečistoče med biološkimi odpadki, recimo plastične vrečke, folije, kosti ..., ki motijo sejanje in mikrobiološke procese, ne nazadnje pa vplivajo tudi na kakovost komposta. Uporabljamo sicer visoko tehnologijo, zato lahko večino nečistoč odstranimo, delo pa nam otežuje recimo dodatno čiščenje strojev in ustavljanje tekočih trakov,« je povedal Boštjan Cilenšek, vodja predelave bioloških odpadkov. Kompost se proizvaja skozi aerobni proces, kjer kompost še mesec dni dozoreva skozi zračenje in zorenje. Rastko je kompost najvišje kakovosti po oceni laboratorija in je primeren tudi za kmetijstvo.
Litijeve baterije iz telefonov ne sodijo med mešane odpadke
Peter Žeželj, namestnik vodje mehanske obdelave, ki skrbi za predelavo mešanih in kosovnih komunalnih odpadkov, je pojasnil, da lahko neprimerno ločevanje odpadkov tudi upočasni delovanje njihovega obrata. »Recimo veliki kosi železa nam lahko poškodujejo zobe v drobilniku. Tako pride do zaustavitve dela za uro ali dve, saj moramo vse izprazniti in počistiti,« je pojasnil in opozoril, da imajo največje težave z baterijami, ki jih ljudje nepravilno odvržejo med mešane odpadke, kamor ne spadajo.
»Litijeve baterije iz telefonov in drugih naprav, ki jih ljudje včasih nepravilno odložijo med mešane komunalne odpadke, lahko povzročijo požar, če se baterija zdrobi pod določenim kotom, kar se zgodi kar pogosto. Približno enkrat na teden pride do takšnega požara. Takrat ustavimo linijo in vklopi se avtomatsko gašenje.« V duhu trajnosti imajo v centru tudi dodatni zalogovnik deževnice, s katero gasijo požare, ki jih povzroča nepravilno ločevanje, ki je žal še vedno pogosto. Iz mešanih odpadkov sicer izločijo uporabne surovine – kovine, različno plastiko in papir, ki jih prevzamejo podjetja za recikliranje. Odpadke, ki imajo kalorično vrednost, uporabijo za gorivo recimo v cementarnah ali sežigalnici za ogrevanje. V centru vsako leto poleg surovin pridobijo približno 60.000 ton goriva, tako da na odlagališču pristane le še majhen delež odpadkov, ki se jih ne da izrabiti.
