Zagovorniki mnenj o tem, na kateri lokaciji bi morala stati bodoča gorenjska regijska bolnišnica, so svoja stališča še enkrat soočili včeraj na posvetu, ki so ga na pobudo kranjske občine pripravili v državnem svetu. V odsotnosti ministra Danijela Bešiča Loredana in državne sekretarke na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) Lenke Kavčič je prisotne nagovoril generalni direktor za prostor in graditev na MNVP Georgi Bangiev. Kot je pojasnil, je k izbiri lokacije primerno pristopiti na regionalni ravni, saj bo zahtevala konsenz občin in države, obenem pa je treba upoštevati splošne usmeritve prostorske zakonodaje. Potrebni sta čim bolj uravnotežena razporejenost v prostoru in dobra dostopnost za čim širši krog ljudi, pri čemer se upoštevajo poselitev, demografija, potrebe prebivalcev in infrastruktura na širšem območju. Izpostavil je še, da bo morala biti podlaga za gradnjo bolnišnice urejena tudi v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu.
Finančna sredstva
so zagotovljena
»Izhajamo iz dejstva, da je gorenjska regija edina regija v Sloveniji, ki trenutno nima bolnišnice oziroma so posamezne dejavnosti razdrobljene na tri bolnišnice na različnih lokacijah,« pa je poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič in postregel s podatkom, da je že sedaj delež gorenjskih bolnikov, ki zaradi nedostopnosti storitev v domači regiji gravitirajo k UKC Ljubljana, 10-odstoten. Državni svet je posvet sklical zato, da bi vlado spodbudil k čimprejšnjemu sprejemu odločitve. Finančna sredstva v višini 305 milijonov evrov so v državnem proračunu že zagotovljena, prav tako bi lahko računali na možnost črpanja evropskih sredstev v aktualni finančni perspektivi.
V Kranju imajo na Zlatem polju primerna zazidljiva in v prostorskih načrtih namembno opredeljena zemljišča, ki so večinoma so v lasti občine ali države, za preostanek imajo pridobljena soglasja lastnikov. Gre za območje z vso potrebno prometno infrastrukturo, avtocestnim dostopom z dvema uvozoma, neposredno bližino javnega prometa in zaledno infrastrukturo. Na Jesenicah bolnišnica že deluje in po županovih besedah izpolnjuje visoke standarde ter ponuja visoko strokovno obravnavo. Je energetsko in požarno sanirana, ima tudi sodoben, nov urgentni center in garažo s heliportom. Hkrati ponujajo še dve lokaciji, in sicer na bližnjem Plavškem travniku, kjer občinski prostorski načrt (OPN) že predvideva bolnišniško dejavnost, in na Blejski Dobravi. V Radovljici nastavke za umestitev nove bolnišnice pripravljajo od leta 2010, za območje poleg avtocestnega priključka imajo izdelan občinski podrobni prostorski načrt. Izpostavljajo tudi, da so geografsko središče Gorenjske.
Iz vrst stroke, ki so jo na posvetu predstavljali Janez Remškar, Franc Vindišar, Janez Poklukar in Marija Mulej, je bilo slišati pozive k ureditvi mreže javne zdravstvene službe in reševanju vprašanja helikopterske pomoči, ki jo pri nas še vedno izvajata vojska in policija, ter stališče, da mora odločitev o lokaciji nove bolnišnice sprejeti ministrstvo. Razen Mulejeve so vsi izpostavili, da novo bolnišnico potrebujemo.
Ob koncu posveta je predsednik državnega sveta Lotrič podal predloge, o katerih bodo razpravljale komisije državnega sveta in nato tudi sam svet. Potem jih bodo v obliki poziva posredovali odločevalcem. Lotrič med drugim predlaga sklep, da državni svet ugotavlja, da je odločitev države nujna do poletnih počitnic. Kar se tiče lokacije, predlaga Kranj ali Radovljico, medtem ko bi se ohranila tudi bolnišnica na Jesenicah, delno kot negovalna delno kot mestna bolnišnica. Za skladen regionalni razvoj pa bi na Jesenice preselili tudi sedež kakšne druge institucije.
