V zadnjem mesecu se je zgodilo kar nekaj napadov na stacionarne radarje v Ljubljani in Domžalah. V Domžalah so v začetku meseca postavili pet novih stacionarnih radarjev, ki so jih vmes že dvakrat vandalizirali, in sicer so jih poškropili s črnim razpršilom in tako onemogočili meritve hitrosti. Na domžalski občini so zapisali, da je bil radar poškodovan 10. oktobra, že prvi dan po postavitvi. Pri tem so opozorili, da so merilniki hitrosti namenjeni zagotavljanju večje varnosti vseh udeležencev v prometu, in se zahvalili voznikom, ki upoštevajo omejitve hitrosti.
Novi domžalski radarji so na Bukovčevi cesti na Viru, na Ljubljanski cesti na Selu pri Ihanu ter v Radomljah na Prešernovi cesti. Slednji je bil prejšnji teden že drugič tarča vandalov v manj kot mesecu dni. »Čemu služi preprečevanje dobrega?« se sprašujejo na občini. Pri tem so navedli, da so se za postavitev radarjev odločili zaradi težav z divjanjem na cesti, v enem izmed šolskih okolišev naj bi izmerili celo hitrost 115 kilometrov na uro.
Tudi v Ljubljani radarji tarča vandalov
Na ljubljanski občini pa so sporočili, da so letos kar sedemkrat zabeležili poškodbe na ohišju stacionarnih radarjev. Pri tem so pojasnili, da se glede na tip poškodbe odločijo, ali se ohišje zamenja ali popravi. Sami radarji so sicer zavarovani, tako da v primeru hujših poškodb podajo odškodninski zahtevek. Nazadnje je bil v začetku tega meseca vandaliziran radar na Rakovi jelši, vandali so ga kar »zazidali«, saj so z betonom premazali okence za meritve hitrosti. Z občine so sporočili, da so imeli v letošnjem letu za 723 evrov stroškov s poškodovanimi radarji, za zadnjo poškodbo pa še niso prejeli ocene škode.
Vandalizem je del mestnega življenja
Tovrstne poškodbe občina prijavi policiji, je pa področje grafitiranja in vandalizma tudi v pristojnosti mestnega redarstva. So pa opozorili, da imajo redarji omejene možnosti, saj lahko ukrepajo samo v primeru, da vandala zalotijo pri delu. Glede glob so pojasnili, da te določa zakon o varstvu javnega reda in miru, predpisana globa pa je v razponu od 208,65 do 417,29 evra. Je pa poškodovanje prometnih znakov očitno dokaj razširjeno, samo letos je bilo poškodovanih 224 prometnih znakov, 84 pa jih je bilo ukradenih. Lani je bilo poškodovanih 289 prometnih znakov in 134 ukradenih. »Stroškov vandalizma žal ne moremo oceniti, ker nimamo ločene postavke za vandalizem in postavk za druge poškodbe, je pa kraje znakov letos manj kot preteklo leto. Sicer pa leta še ni konec,« so še sporočili na občini.
Pri tem so še povedali, da je po prepričanju občine vandalizem sestavni del bivanja in duh časa. Med primeri vandalizma se najpogosteje pojavljajo grafiti s politično vsebino, uničeni koši in poškodovanje dreves. Dogaja se tudi poškodovanje urbanomatov ter avtobusnih postajališč. Ravno zaradi takih stvari so na občini zasnovali kampanjo Človek, čuvaj svoje mesto, ki je letos praznovala že 10. obletnico.
Največ stroškov je sicer z odstranjevanjem grafitov s spomeniško zaščitenih objektov kulturne dediščine ter drugih občinskih objektov. Občina letno tako očisti od 2000 do 6000 kvadratnih metrov pografitiranih površin in tudi stroški vztrajno naraščajo. Leta 2021 so za čiščenje grafitov porabili nekaj čez 75.000 evrov, leta 2022 okoli 83.000, lani pa že skoraj 91.000 evrov.
