Vodja oddelka za zaščito in reševanje na mestni občini Ljubljana Robert Kus je dejal, da je bil v noči z minulega petka na soboto pretok Gradaščice na Bokalcah višji kot leta 2014, ko je bil poplavljen kar velik del jugozahodnega območja prestolnice. »Pretok je bil med 108 in 110 kubičnimi metri na sekundo. To je enormen pretok,« je izpostavil Kus. A kljub takšnim količinam vode razen na območju podjetja Vina Koper v prestolnici ni bilo poplav, vzrok katerih bi bilo razlivanje vodotokov, pravi vodja oddelka. Če je kje v noči s petka na soboto poplavilo klet ali pritličje, je to bila posledica meteorne vode ali podtalnice in ne razlivanja rek, je dejal Kus.
Po Kusovem mnenju minuli konec tedna Ljubljana ni bila poplavljena iz dveh razlogov. Da težav ni povzročala Glinščica, so po Kusovih besedah ključno vlogo odigrali protipoplavni ukrepi ob Brdnikovi ulici, ki jih je v minulih letih izvedla ljubljanska občina. »Če ne bi bilo zadrževalnika Brdnikova, bi bile fakultete in del Rožne doline zagotovo pod vodo,« je prepričan Kus. Občina je suhi zadrževalnik Brdnikova z zapornico zgradila med letoma 2017 in 2018, zanj pa je odštela okoli 6,1 milijona evrov z davkom. Zadrži lahko okoli 800.000 kubičnih metrov vode oziroma za 320 olimpijskih bazenov vode, so ob odprtju sporočili na občini. Ta je prav tako financirala sanacijo manjšega suhega zadrževalnika višje na Glinščici v Podutiku, za katerega je odštela dobrih 482.000 evrov.
Obrestovala se je zamenjava železniškega mostu
Čeprav še niso izvedeni v celoti, so po Kusovih besedah dobrodejni učinek imeli tudi že izvedeni ukrepi na območju Malega grabna, ki so del večjega, z evropskimi kohezijskimi sredstvi podprtega projekta Gradaščica. Na direkciji za vode, ki vodi ta projekt, so pojasnili, da je poplavni val minuli konec tedna na vstopu v Ljubljano presegel zmogljivosti stare struge Malega grabna (90 kubičnih metrov na sekundo), kar pomeni, da če ne bi bilo izvedenih nobenih ukrepov, bi bile posledice minulega deževja bistveno slabše za Ljubljano. »Glede na to, da smo že povečali pretočni profil od vtoka v Ljubljanico do Mokrške ulice in da smo gorvodno očistili brežine grmovja in dreves, so se odtočne zmogljivosti Malega grabna že povečale, tako da ni prišlo do poplavnih škod,« so pojasnili na direkciji.
Eden od ukrepov projekta Gradaščica je v Malem grabnu zagotoviti skoraj enkrat večjo pretočnost, kot je bila doslej, je razložil projektant pri tem projektu Rok Fazarinc. Pojasnil je, da je že razširitev struge na delu Malega grabna prispevala k znižanju gladine tega vodotoka. Po njegovem mnenju pa je velik prispevek k izboljšanju situacije imela tudi zamenjava starega železniškega mostu na Dolgem mostu. »Novi most ima bistveno večjo pretočnost,« je pojasnil Fazarinc. Zamenjava nekoč jeklenega mostu z debelim betonskim opornikom na sredi struge Malega grabna je del projekta nadgradnje železniškega odseka Ljubljana–Brezovica, ki ga vodi direkcija za infrastrukturo. Če ne bi bili izvedeni ti ukrepi, bi bile poplavljene hale na Dolgem mostu, tudi Cesta dveh cesarjev ob kapelici in proti deponiji, je ocenil Fazarinc.
Zadnji ukrep bo
zadrževalnik Razori
Cilj projekta Gradaščica je pred poplavami zaščititi jugozahodni del prestolnice in naselja v občini Dobrova - Polhov Gradec. Ko bo projekt, ki je razdeljen na tri etape, v celoti dokončan, bo po podatkih direkcije za vode zaščitenih več kot 17.700 prebivalcev in več kot 3100 objektov. Etapo 1A, ki vključuje tudi ukrepe v Malem grabnu in je vredna 21 milijonov evrov z davkom, je direkcija za vode zaupala družbi Hidrotehnik s partnerjema CVP in VGP Drava. Na direkciji so priznali, da si je trojica izvajalcev na začetku gradnje pridelala nekaj zamude. A da gradbinci direkciji zagotavljajo, da bodo zamujeno nadoknadili. Gradnjo naj bi končali do konca prihodnjega leta.
Do takrat naj bi bila končana tudi etapa 1B, ki poteka na območju občine Dobrova - Polhov Gradec. Po podatkih direkcije sta izvajalca Inkaing in Adriaing že končala izvedbo protipoplavnih ukrepov v Dolenji vasi in Šujici. »Začeli smo izvajati tudi ukrepe v Polhovem Gradcu na vodotokih Božna in Mala voda,« so dodali na direkciji. Fazarinc je dejal, da bodo za varnost Polhovega Gradca ključni ravno ukrepi na Božni, a poudaril, da tam ne bo mogoče govoriti o absolutni poplavni varnosti zaradi hudourniškega značaja vodotokov. Za naselje Dobrova bo po Fazarinčevi oceni ključnega pomena zadnja etapa (etapa 2), ki vključuje gradnjo suhega zadrževalnika Razori. Tudi za Ljubljano je ta zadrževalnik pomemben, pravi Fazarinc, saj bo velike količine vode začasno zadrževal pred Ljubljano.
