V večji meri so danes na fakultetah študenti, rojeni med letoma 1999 in 2003. Študenti so se v študentske domove vpisovali od študijskega leta 2018/19 do 2022/23, povprečno so prvič v dom sprejeli 3385 študentov na študijsko leto. Skupaj s tistimi, ki so svoje bivanje v domu podaljšali, je v domovih v zadnjih petih letih bivalo povprečno 9000 študentov na študijsko leto.
Kot smo že poročali, se študentski domovi soočajo s prostorsko stisko, saj je postelj ob začetku študijskega leta premalo za vse vpisane. Na dodatno pomanjkanje postelj letos vpliva obnova Doma ŠD3 v Mestnem logu, zaradi katere bo na voljo 457 mest manj. Prihodnje leto se zapira še bežigrajski študentski dom Akademski kolegij, s tem se bo število ležišč zmanjšalo še za 206. Kljub temu da je pomanjkanje mest v študentskih domovih stalnica, bi se stanje v prihodnjih letih lahko močno poslabšalo, saj so generacije, ki so zdaj v srednjih šolah, številčno večje od generacij, ki so že v študentskih domovih. Število vpisanih v prve letnike gimnazij se je v zadnjih dveh letih povečalo, v letu 2021/22 za 349, v letu 2022/23 pa za 409 vpisanih dijakov.
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so v zadnjem šolskem letu prvič opazili spremembe, saj je število vpisanih na univerzitetne študijske programe prvič presegalo število mest. A kljub temu v prihodnjih letih težav ne pričakujejo, saj ponudba vpisnih mest za dodiplomski študij na javnih visokošolskih zavodih in koncesioniranih študijskih programih presega povpraševanje.
Sprememb kriterijev za vpis na univerze v prihodnjih letih ne pričakujejo, saj so prepričani, da je sistem, ki je bil uveden leta 1995, deluje dobro. Težave s pomanjkanjem prostora v študentskih domovih sicer rešujejo tudi s subvencioniranjem nastanitev pri zasebnih ponudnikih.
Pomanjkanja se zavedajo
Študentski domovi Ljubljana so zaradi dolgotrajnega pomanjkanja ležišč že leta 2018 začeli sodelovati s pristojnim ministrstvom, kjer so na njihovo pobudo preverili ustreznost posameznih potencialnih lokacij. Izpostavljeni sta bili dve možni lokaciji za gradnjo novih domov, na Roški in Gerbičevi. Kot primerna lokacija se je v preteklosti omenjala tudi Litostrojska, kjer že stoji študentski dom.
»V zvezi z lokacijo Roška je pristojno ministrstvo leta 2020 že začelo postopke in trenutno poteka priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta, dom pa naj bi bil zgrajen do leta 2027 in bo imel 380 ležišč. Po najnovejših informacijah naj bi bil do leta 2027 zgrajen tudi dom na Gerbičevi,« so pojasnili v Študentskih domovih Ljubljana. Po njihovih izračunih bi v Ljubljani potrebovali vsaj deset odstotkov dodatnih ležišč, saj se bo študentska populacija še povečevala. Z novima domovoma bi za sedem odstotkov povečali število ležišč v Ljubljani. 540 dodatnih postelj, kolikor bi jih pridobili, pa bi bilo še vedno premalo za vse študente, zato si prizadevajo, da bi nov študentski dom zgradili tudi na Litostrojski cesti. S tem bi lahko študentom zagotovili še dodatnih 380 ležišč.
Težave že z dijaškimi domovi
Številnejše generacije dijakov že predstavljajo težave pri vpisih v dijaške domove, saj je tam mest manj, opozarjajo v Dijaški organizaciji Slovenije. V zadnjih petih letih so tudi sami opazili povečanje števila dijaških organizacij, kar predstavlja izziv izobraževalnemu sistemu. Prepričani so, da sedanje razmere postajajo vse bolj nevzdržne, saj se morajo dijaki spopadati še s težavami pri zagotavljanju ustrezne namestitve. »Naša organizacija je že večkrat pozvala vlado k uvedbi bolj premišljene politike glede domov in gradnji dodatnih zmogljivosti,« so zapisali. Prepričani so, da je ob tem pomembno tudi zavedanje, da je potreba po namestitvah tudi v manjših krajih.
