V letošnjem letu bo končno tudi država začela izvajati nekatere večje in dolgo načrtovane projekte v prestolnici. Največji je zagotovo gradnja Potniškega centra Ljubljana. Prvega dela tega projekta se je direkcija za infrastrukturo lotila že konec minulega leta, ko je začela gradnjo nadomestnega železniškega nadvoza nad Dunajsko cesto. Glavnina del na nadvozu bo sicer opravljena v letošnjem letu, saj se že jutri začne rušitev južnega dela nadvoza, ki bo terjala štiridnevno popolno prometno zaporo Dunajske ceste, nato pa delne zapore. Ko bo konzorcij gradbenih podjetij s CGP na čelu začel rušiti še severni del nadvoza, bo znova potrebna štiridnevna popolna in nato daljše delne zapore Dunajske ceste.
Gradnja nadhoda z novo postajno dvorano nad železniškimi tiri naj bi se po trenutnih načrtih direkcije začela letos spomladi. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je decembra povedala, da je ministrstvo za naravne vire in prostor minuli oktober izdalo gradbeno dovoljenje za ta del projekta, direkcija pa že vodi postopek izbora izvajalca gradnje. Bratuškova je lani napovedala, da gradbena dela želijo zaključiti do konca leta 2025. Gradnja nove železniške postaje in vse spremljajoče železniške infrastrukture na območju glavne ljubljanske železniške postaje je ocenjena na kar 200 milijonov evrov. Še 70 milijonov naj bi stala gradnja nove avtobusne postaje, ki pa je investicija Slovenskih železnic.
V začetku letošnjega leta bo na območju med Dunajsko cesto in glavno železniško postajo začela graditi tudi družba Mendota Invest, ki je v lasti sklada madžarske banke OTP. Mendota je konec lanskega leta dobila gradbeni dovoljenji za severni in južni del svojega projekta Emonika, ki vključuje gradnjo 100 metrov visoke poslovno-trgovske stolpnice, 40 metrov visoke stolpnice s poslovnimi prostori in treh stanovanjskih blokov.
Arheološkim raziskavam
bo sledila prenova Drame
Eden izmed državnih projektov, ki že več desetletij čakajo na izvedbo, je prenova Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama Ljubljana. Ministrstvo za kulturo letos končno načrtuje začetek prenove. Že lansko leto so arheologi začeli izkopavanja na zemljiščih okrog gledališke stavbe. Izkopavanja se bodo nadaljevala tudi letos. Ko bodo gradbinci porušili stari prizidek k Drami, bodo namreč uslužbenci centra za preventivno arheologijo sočasno z izkopom gradbene jame opravili arheološke raziskave še na tem delu stavbnega zemljišča. Drama bo sezono 2023/2024 zaključila junija letos in se z vsemi službami ter dejavnostmi preselila na začasno lokacijo na Litostrojski cesti 56, in sicer v Halo L56, kjer bo delovala vse do zaključka dolgo pričakovane prenove. Celoten projekt prenove Drame je ocenjen na več kot 58 milijonov evrov. Koliko bodo stala sama gradbena dela, pa bo jasno, ko bo izveden postopek javnega naročila za izbor izvajalca prenove.
V dograditev infekcijske
klinike z novim letom
Še ta mesec naj bi se začela dograditev ljubljanske Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki deluje kot organ v sestavi ministrstva za zdravje, bo gradbeno pogodbo v višini dobrih 95,5 milijona evrov (z davkom na dodano vrednost) sklenil z družbama Kolektor Koling in CGP. Okoli 70 milijonov evrov za ta projekt naj bi ministrstvo pridobilo iz načrta za okrevanje in odpornost.
Gradnja nove infekcijske klinike bo trajala približno dve leti. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so pojasnili, da bodo programe infekcijske klinike najprej preselili v prostore negovalne bolnišnice na Vrazovem trgu. Sprva so upali, da bodo lahko pravočasno zgradili modularno bolnišnico, kamor bi začasno preselili infekcijsko kliniko, a ker postopki za potrditev in postavitev modularne bolnišnice niso bili usklajeni s terminskim planom nove infekcijske klinike, so zanjo poiskali prej omenjen rezervni načrt. Začetek gradnje modularne bolnišnice je predviden letošnjega marca, če bo ljubljanski mestni svet potrdil lokacijsko preveritev, ki bo omogočala umestitev te bolnišnice na območje nekdanje nevrološke klinike. »Predvideno je, da naj bi bila modularna bolnišnica postavljena v manj kot letu dni,« so dejali na UKC Ljubljana. Dodali so, da bodo modularno bolnišnico uporabili kot »premostitveni objekt za vse ostale predvidene prenove in novogradnje z namenom, da se zdravstvene storitve pri prenovah ne ustavijo. Po končanju prenov se bo objekt namenil za nevrološko kliniko.«
Tudi Univerza v Ljubljani oziroma ljubljanska medicinska fakulteta na širšem območju ljubljanskega kliničnega centra letos načrtuje začetek gradnje medicinskega kampusa na Vrazovem trgu. Še pred koncem lanskega leta so načrtovali podpis gradbene pogodbe z družbo Makro 5 gradnje v višini nekaj manj kot 59,8 milijona evrov (z davkom na dodano vrednost), a je to namero preprečil revizijski zahtevek družbe Inobačka. Podpis pogodbe in z njim začetek gradnje bosta tako morala počakati na zaključek revizijskega postopka, gradnja pa naj bi bila zaključena sredi leta 2026. Gradnjo kampusa bo univerza sofinancirala s sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost.
Začetek gradnje Atletskega centra Ljubljana
Zagotovo največji projekt, ki naj bi se ga Mestna občina Ljubljana lotila v letošnjem letu, je gradnja Atletskega centra Ljubljana. Gradbeno dovoljenje je občina prejela že junija lani. Čeprav je bilo iz zadnjega poročila nadzornega odbora Mestne občine Ljubljana razvidno, da naj bi občina že v drugi polovici lanskega leta začela iskati izvajalca gradnje novega atletskega centra in ločenega za gradnjo spremljajoče infrastrukture, doslej ni objavila javnih naročil za izbor izvajalcev. Projekt je v letošnjem proračunu ocenjen na kar 94,1 milijona evrov.
Občina bo predvidoma letos začela tudi gradnjo nove enote Vrtca Galjevica, in sicer v bližini Športne dvorane Krim. Projekt, ki je v letošnjem proračunu občine ocenjen na 13,9 milijona evrov, vključuje gradnjo osmih dodatnih vrtčevskih oddelkov ter novih upravnih in servisnih prostorov, pa tudi ureditev zunanjih igralnih in zelenih površin ob sedanji enoti Vrtca Galjevica. Čeprav ne gre za finančno zajeten projekt, ga velja omeniti, saj je z njim tesno povezana namera ljubljanske občine, da vseh 23 vrtcev združi v en javni zavod, ki bi imel sedež ravno v teh novih načrtovanih prostorih. V letošnjem letu naj bi občina izpeljala vse postopke, potrebne za to, da bi lahko z začetkom prihodnjega leta vrtce združila.
Ilirija naj bi letos odprla vrata
Družba Makro 5 gradnje bi po pogodbi z ljubljansko občino morala do začetka oktobra 2023 zaključiti gradnjo kopališča Ilirija in zanj pridobiti uporabno dovoljenje, a je med gradnjo nastala zamuda. S podpisom aneksa je občina družbi Makro 5 gradnje dovolila, da dela zaključi do sredine maja. Tako bi prvi kopalci novo Ilirijo verjetno lahko preizkusili letos poleti.
Letos naj bi občina dokončala tudi kontroverzni kanalizacijski kanal C0, ki bo odpadne vode iz Vodic in Medvod prenesel do nadgrajene centralne čistilne naprave v Zalogu. Manjka ga še 128 metrov. Gradbeno dovoljenje za manjkajoč odsek kanala občina pridobiva od konca lanskega junija, a ga upočasnjujejo zahteve občanov, da jim upravna enota prizna status stranskih udeležencev v postopku. Občina bi kanal C0 zaradi črpanja evropskih sredstev morala dokončati do konca lanskega leta, a ji to ni uspelo, zato bo skoraj zagotovo nekaj evropskih evrov splavalo po vodi. Enako je pri gradnji kanalizacije na 39 območjih v Ljubljani. Občinski gradbeni izvajalci so do lanskega oktobra zgradili približno 53 odstotkov načrtovane kanalizacije.
Protipoplavni ukrepi
bi morali biti dokončani lani
Do sredine letošnjega leta naj bi se zaključila izvedba prve faze protipoplavnih ukrepov na porečju Gradaščice. Na direkciji za vode so priznali, da so zaradi različnih okoliščin dela potekala počasneje, kot so pričakovali. Posledično jim ni uspelo počrpati vseh evropskih sredstev, ki so jim bila na voljo do konca lanskega leta. Decembra lani so pojasnili, da jim bo uspelo počrpati okoli 34 milijonov kohezijskih sredstev, na voljo pa jim je bilo 42 milijonov evrov.
