Vlada je v četrtek sprejela sklep o odstranitvi 50 objektov zaradi poplavne ogroženosti. Gre za objekte v občini Braslovče, v tako imenovani Letuški gmajni. Skupaj je sicer vlada do zdaj sprejela sklepe za odstranitev 130 objektov. Po oceni vladne službe za obnovo po poplavah bi lahko ljudem prve odškodnine za objekte izplačali novembra. Župan občine Braslovče Tomaž Žohar je povedal, da so sklepe o odstranitvi objektov prejeli vsi prebivalci desnega, ne pa tudi levega brega Savinje v Letuški gmajni. Prejeli so tudi cenitve, z njimi so že bili opravljeni pogovori. »Kolikor mi je znano, je s cenitvami zadovoljna večina, zagotovo pa ne vsi. A za slednje niti ne vem, saj se z njimi pogovarjajo v državni tehnični pisarni in ne mi na občini,« pravi Žohar. Še vedno pa v Braslovčah čakajo, da vlada sklepe pošlje tudi prebivalcem levega brega Letuške gmajne, kjer pa nekaj prebivalcev selitvi nasprotuje. Skupaj je sicer v občini Braslovče na seznamu za odstranitev 167 objektov.
Zakon bodo še popravljali
A kot pravi Žohar, zakon o obnovi, ki ga je vlada potrdila, ni tak, kot bi si ga želeli: »Takšen, kot je trenutno, za nas ni sprejemljiv. V njem je kup slabosti, za katere verjamem, da nam jih bo strokovno in vsebinsko uspelo uskladiti in popraviti še pred dokončno potrditvijo v parlamentu.« Žohar k temu dodaja, da pripombe še zbirajo in usklajujejo. Po navedbah vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih so v javni razgrnitvi osnutka sklepa o odstranitvi 116 objektov na območju levega brega Savinje v Letušu, ki se je končala 7. avgusta, v skladu s pričakovanji prejeli pripombe za tretjino objektov, predvidenih za odstranitev. »Ljudi je najpogosteje zanimalo, ali je odstranitev objektov resnično potrebna,« je poudaril Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah. Vlada bo sicer dokončni sklep o odstranitvi objektov potrjevala do konca septembra. Cenitve so poslali nekaj več kot sto upravičencem, večina od njih pa se nagiba k izplačilu odškodnin. Te bodo v povprečju znašale 400.000 evrov na objekt. V prihodnjih dveh letih je za to rezerviranih 175 milijonov evrov državnih sredstev.
»Trenutno je v postopku podpisa 17 pogodb z upravičenci, ki so se odločili za izplačilo odškodnine. Ko bodo pogodbe podpisane, bo lastnica teh objektov postala država. V nadaljevanju bo sledilo rušenje in vrnitev območij v prvotno naravno stanje, nad čimer bo bedela državna družba za upravljanje nepremičnin,« so pojasnili v vladni službi. Le trije upravičenci pa so do zdaj izkazali zanimanje za nadomestno gradnjo. A se to lahko še spremeni. Z občinami se tako še naprej dogovarjajo o ureditvi zemljišč za gradnjo novih nepremičnin. Nekateri upravičenci so primerna zemljišča našli sami, v občinah pa v zvezi s tem potekajo tudi postopki za spremembo njihove namembnosti. Med nalogami, s katerimi se bo vladna služba ta mesec prednostno ukvarjala, je izvedba postopkov za 93 objektov, ki so jih na podlagi terenskih ogledov strokovnih služb, predlogov lokalne skupnosti in pobud posameznikov naknadno evidentirali za morebitno odstranitev. Pomemben izziv bodo tudi izplačila državnih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč fizičnim osebam.
Nekateri Letušani vztrajajo pri delni selitvi
Kot še pravi župan Žohar, so številni cenitev veseli, saj to kaže, da so bližje dokončni rešitvi. Mnoge ob vsakem močnejšem deževju še vedno prežema strah, kaj se bo zgodilo. »Ne smemo pozabiti, da so bili prebivalci Letuške gmajne maja štirikrat na robu evakuacije. Takšno življenje je nevzdržno,« pravi Žohar. A nekateri prebivalci levega brega selitvi nasprotujejo oziroma se nagibajo k delni selitvi. »Nam ne gre za denar, temveč za to, da bi ostali tu, kjer smo. Strokovnjaki so namreč sami v osnutke sklepov napisali, da bi nas lahko delno zavarovali z ustrezno zaščito. Tako bi lahko bila selitev le delna. Konkretno to pomeni, da bi se selili prebivalci 30 ali 40 hiš, ki jih je doslej že večkrat zalila ne samo Savinja, temveč tudi reka Paka. Tisti, ki v zadnjih 60 letih nismo bili poplavljeni še nikoli, dve ali tri hiše pa niti lani niso imele v hiši niti centimetra vode, bi lahko ostali tu, kjer smo. In bi nas pustili na miru,« pravi Bojan Arčan, eden od prebivalcev levega brega Letuške gmajne. Nasprotniki selitvam tudi vztrajajo, da bodo, če ne bodo uslišani, šli vse do Evropskega sodišča za človekove pravice.
