Ljubitelji nabiranja gob so se razveselili nedavnih padavin in bolj vlažnega vremena. Po optimističnih napovedih izkušenih gobarjev je namreč pred vrati čas masovne rasti poznojesenskih užitnih vrst gob, kot so sirovke, zimske loparnice in sivke. »Še vedno se najde tudi kakšen jurček, a jih je sedaj precej manj kot v obdobju letošnjih poplav, ko jih je bilo polno povsod po državi. Sezona jurčkov je bila takrat res zelo dobra, najti jih je bilo mogoče skoraj za vsakim vogalom, tudi lisičk je bilo v izobilju,« je povedal Bojan Arzenšek iz Gobarskega društva Kranj. Čeprav v naši državi raste več kot 3000 različnih vrst gob, Arzenšek za uživanje priporoča zgolj okoli 100 vrst gob.
»Različnih vrst užitnih gob je sicer v Sloveniji več kot 1000, a določene gobe med njimi niso ravno kulinarični presežek, medtem ko je 20 vrst gob smrtno strupenih, zato moramo biti pri nabiranju skrajno previdni. Nabirajmo le gobe, ki jih dobro poznamo, za gobarske začetnike pa je zelo priporočljivo, da se pri nabiranju gob pridružijo kakšnemu izkušenemu gobarskemu poznavalcu ali se včlanijo v gobarsko društvo,« svetuje sogovornik. »Glede primernosti gob za uživanje se ne smemo ravnati zgolj po barvah, saj generalno pravilo, katere gobe so užitne in katere strupene, ne obstaja. Nepisano pravilo sicer pravi, da goba, ki ne diši lepo in ni prijetnega okusa, je grenka ali kiselkasta, zagotovo ni užitna,« je dodal Arzenšek, čigar priljubljeni gobarski tereni so v okolici Šenčurja.
Na delu gozdarska inšpekcija
Na Gorenjskem so najbolj rodovitni gobarski tereni na Pokljuki in Jelovici, pestrost gob pa se z leti spreminja tako, kot se spreminja narava. Po besedah Bojana Arzenška je v nižinskih gozdovih največji problem smreka, ker jo pogosto napade lubadar, zato jo morajo gozdarji posekati. Na njenem mestu tako nastane luknja, ki se zaraste s praprotjo ali robidovjem, kar ovira rast gob. »Na letošnjo letino gob so zagotovo precej vplivali vetrolomi in poplave, na rast gob pa seveda vselej vpliva tudi luna. Tudi gobe imajo namreč mesečni cikel, zaradi globalnega segrevanja planeta pa se na gorenjskih terenih pojavljajo celo primeri gob, ki jih doslej še nikoli nismo našli, denimo značilne primorske in panonske vrste gob,« je še pojasnil Arzenšek.
Posamezniki lahko sicer naberejo največ dva kilograma gob za lastno uporabo, pri tem pa morajo biti pozorni na to, da gozdnih sadežev ne nabirajo na zavarovanih območjih, kjer je to prepovedano. Nadzor nad morebitnimi kršitelji na najbolj priljubljenih gobarskih točkah po državi izvajajo gozdarski inšpektorji z inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki skupaj z naravovarstvenimi nadzorniki bdijo tudi nad neustrezno uporabo gozdnih cest, nepravilnim parkiranjem vozil v naravnem okolju ter kurjenjem in kampiranjem v gozdu. V avgustovskih akcijah so ob primerih nevestnega obnašanja izrekli 13 prekrškovnih ukrepov, neupoštevanje pravil pa je lahko kršitelje stalo od 40 do 400 evrov.
