Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je spomladi zaradi vseh naštetih podražitev naročila revizijo projekta, smo poročali. 

Ob predstavitvi načrtovanega projekta nadgradnje železniške postaje Jesenice so se v javnosti pojavili različni pomisleki v zvezi z njegovo ceno in obsegom. Spomnimo, da je leta 2022 ocenjena vrednost nadgradnje te železniške postaje znašala 81 milijonov evrov, ob objavi javnega naročila že 137 milijonov evrov, najugodnejša ponudba, ki je prispela na razpis, pa to vrednost presega še za dobrih 30 milijonov evrov (z DDV).

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je zato od vodstva Direkcije RS za infrastrukturo, ki je investitor omenjenega projekta, zahtevala, da izvede strokovno revizijo, ki bi preverila, ali je obseg načrtovane naložbe upravičen in potreben. Revizijo sta izvedli podjetji BKW Engineering IKK Group GmbH ter TÜV SÜD Rail, njihove ugotovitve pa je javnosti predstavil Franz Lückler, avstrijski strokovnjak s področja železniške in prometne infrastrukture.

Neustrezno poimenovanje projekta

Kot je pojasnil že v uvodu, so pri preverjanju projekta ugotovili, da je poimenovanje »nadgradnja železniške postaje Jesenice« zelo neustrezno, saj gre za naložbo v nadgradnjo logističnega vozlišča, ki je izrednega pomena ne le za Slovenijo temveč celotno Evropo. Jesenice predstavljajo vstopno postajo v Slovenijo, kjer pa vlaki že danes ne zadostujejo potrebam, ki jih takšen logističen center potrebuje.

Lückler je poudaril, da imamo v prihodnosti vsi cilj čim več tovornega prometa prenesti na železnice in spomnil, kaj projekt nadgradnje in modernizacije sploh obsega. Med drugim izgradnjo dodatnih peronov, daljinsko vodenih kretnic, podvozov, obnovo postajnega poslopja. Revizorji so ugotovili, da obseg načrtovanja v celoti ustreza potrebam in zahtevam tako Evropske unije kot Republike Slovenije - tako s tehnično opremo kot dogovorjenimi koridorji.

Ocenili so, da ocenjena vrednost projekta ne zrcali tržnih cen kot so trenutno v Avstriji in Nemčiji in je zastavljena prenizko. Za glavno dunajsko železniško postajo so denimo pred dvema letoma namenili milijardo evrov, po besedah strokovnjaka pa nobene železniške postaje v Avstriji ne zgradijo za 170 milijonov, kot je znašala najnižja ponudba za projekt na Jesenicah.

Revizorji so tudi preverili na razpisu prejete ponudbe, in sicer po posameznih postavkah in določenih kriterijih ter bili pozorni predvsem na to, kje so največja odstopanja pri ponudnikih. Prišli so do zaključka, da ponujene cene ustrezajo tistim v Avstriji in Nemčiji.

Razpisa naj raje ne ponavljajo

Lückler tako direkciji za infrastrukturo priporoča, da vzame prejete ponudbe kot osnovo in sproži pogajanja s ponudniki, saj so določene postavke zastavljene preveč globalno in rudamentalno, če pa bi se jih razčlenilo, bi lahko predstavljale znižanje stroškov.

Ponovitev razpisa bi po Lücklerjevih izkušnjah pomenilo 10 do 15-odstotno zvišanje stroškov, je pa v vsakem primeru mogoče razpis ponoviti. Predlaga sicer, naj se v projekt vključi lokalna podjetja, že zaradi zaposlovanja, s tem pa se tudi omogoči domačim podjetjem, da pridobijo reference.

Ministrica Bratuškova je dodala, da je projekt očitno potreben in upravičen v obsegu, kot je načrtovan, morda pa so zanj res izbrali neprimerno ime. Izrazila je zadovoljstvo, da se je pokazalo, da tudi slovenski inženirji znajo svoje delo opraviti kot je treba in spomnila, da je država za projekt pridobila 56 milijonov evrov evropskih sredstev iz programa za povezovanje Evrope: »Če ne bi bilo projekta, bi bil to za Slovenijo izgubljen denar.« Izsledke revizije bo zdaj predstavila koalicijskim partnerjem in vladi.

Priporočamo