Oboje v družbi še vedno nosi težo stigme in tabujev. Taubi, avtor besedila in režiser te absurdne avtobiografske drame, je pri snovanju zgodbe, ki jo je navdihnilo pisanje Franza Kafke, izhajal iz lastne izkušnje brezdomstva. V zgodbi postavi pod vprašaj ideal socialne države in razgali neučinkovitost birokratskega sistema: »Brezdomstvo danes ali včeraj je isto. Morda se veča le število socialnih težav. Iz dneva v dan jih je več, pa si zatiskamo oči. Zakaj? Vse več je prikritih 'brezdomcev'. Tudi če imaš stanovanje in celo službo, si neke vrste brezdomec. Plača je minimalna in stroški življenja maksimalni. To pač ni normalno in poleg tega nas ubija še birokracija, ki normalnemu človeku ne dovoljuje preživetja. V tej računalniški dobi je za vsako malenkost treba zbrati kup papirjev in marsikdo ne ve, kje jih dobiti. Za eno prošnjo potrebuješ vsaj faks, če ne že doktorat. No, saj za to se gre v tej predstavi. Igralec, ki igra mene, nosi majico z napisom 'ubit birokracijo'.«

Splet norosti in bolečine
v ljubljanskem tunelu

Predstava Pred vrati postave je nastala v koprodukciji z društvom Kralji ulice, DIC in Kulturno-umetniškim društvom Pozitiv. Za ustvarjalce je dodana vrednost v tem, da so sodelovali z režiserjem, ki jim je približal izkustvo ujetosti človeka na robu. Dramaturginja Taja Lesjak Šilak je pojasnila, da je bilo delo s Taubijem polno anekdot in drugačnih življenjskih pogledov: »Hkrati pa je bilo predvsem zelo iskreno, kar v gledališču velikokrat, paradoksalno, umanjka. Sicer pa sem se hitro privadila na način ustvarjanja in o tem, da je naš režiser ter avtor besedila bivši odvisnik in brezdomec, enostavno nisem več razmišljala. V takšen projekt moraš vstopiti brez predsodkov, z odprto glavo in brez odvečnega egotripa.« Igralec Luka Beljan z glavno vlogo gospoda K. je stopil v Taubijeve čevlje: »Imeti Taubija v celotnem ustvarjalnem procesu mi je omogočilo iz prve roke dobiti informacije, ki jih v takšni predstavi enostavno potrebuješ. Po drugi strani je to tudi zelo zahtevno. Biti pod drobnogledom nekoga, kot je on, igralcu pomeni izziv in od njega ogromno zahteva.«

V Šentjakobskem gledališču so že takoj po vaji predlagali tunel namesto gledališkega odra, ki bi bil za takšno zgodbo preveč sterilen. Predstave na prostem so za gledališke ustvarjalce velikokrat vznemirljive, ker so lahko v živem okolju tudi nepredvidljive, zato prinašajo drugačne izzive. »Dramaturška vizija za predstavo na prostem ima seveda svoje zakonitosti, ki gredo z roko v roki z režijo,« je razložila Taja Lesjak Šilak in dodala: »V našem primeru gre za tunel LGL, ki je predstavi dal tisto piko na i, ki jo je potrebovala. Gre za surov tekst s surovo tematiko, zato potrebuje surovo okolje.« Z dramaturginjo se strinja tudi Beljan, ki je pred včerajšnjim nastopom povedal: »Bolj kot je okolje nepredvidljivo, bolj avtentična je naša predstava, in tunel pod gradom je odlična lokacija. Pričakujem, da bo nastop v gledalcu ustvaril vsaj dva občutka: tesnobo in veselje. Ko se to zgodi, je vse skupaj zanimiva pustolovščina.«

Marsikdo se bo našel v zgodbi

Taubi se spominja, kako je pred dvema letoma delal izpit za avto (četrtič, ker so mu vozniško dovoljenje pred tem trikrat vzeli). Devet mesecev so ga pošiljali od pisarne do pisarne. En mesec čakanja za dve minuti obravnave je bila v njegovem primeru stalna formula modusa operandi. Temu primerna je kafkovska atmosfera uprizoritve, kot je pojasnil režiser: »Ta predstava ni za neke velike etablirane dvorane, ampak za luknje, rove – saj kaj pa je življenje enega preprostega ničvrednega človeka drugega kot boj v nekem temačnem svetu, ki ga ne pozna in kjer se pisci zakonov prav nasladno izživljajo nad njim. Birokrate in njim podobne bi prav rad videl v teh prostorih, kako gledajo to predstavo. Na koncu bi jih vprašal, kako se počutijo. Skratka, birokracija ubija ljudi. Tako sem dobil idejo, da je bil Kafka prerok. Že takrat je videl birokratsko prihodnost, zato sem iz njegove knjige Splet norosti in bolečine vzel zgodbo Pred vrati postave, jo postavil v današnji čas in v moj primer. Stvar je v tem, da se bo marsikdo našel v tej zgodbi, saj je namenjena vsem, ki nas birokracija mori. Morda bi moral biti podnaslov te igre 'Namenjeno vsem birokratom in piscem zakonov'.«